Kanjavec (2569 m) je eden najlepših razglednikov v Julijskih Alpah, na katerega vodi več zanimivih visokogorskih poti. Še posebej privlačen je vzpon iz doline Trente, kjer nas stare italijanske vojaške mulatjere popeljejo skozi čudovit visokogorski svet, mimo mogočnih sten in razglednih pobočij vse do prostranega vrha Kanjavca. Če turo podaljšamo še prek Poprovca in Prehodavcev, dobimo izjemno raznoliko krožno pot.

Tokrat sem se na Kanjavec odpravil predvsem zaradi užitka v hoji. Želel sem si dolge visokogorske ture brez pretirano zahtevnih tehničnih odsekov, po lepih starih mulatjerah in z razgledi, ki spremljajo pohodnika praktično ves dan.
Za izhodišče sem izbral Trento, od koder sem se najprej odpravil v dolino Zadnjica. Že na začetku vzpona se odpirajo čudoviti pogledi na mogočna pobočja Kanjavca in Pihavca ter strme stene Zadnjiškega Ozebnika. Z vsakim pridobljenim višinskim metrom je dolina Zadnjica ostajala globlje pod menoj, pred mano pa se je odpiral vse bolj veličasten visokogorski svet.
Pot me je vodila po starih italijanskih vojaških mulatjerah, ki so bile zgrajene v obdobju med obema svetovnima vojnama. Te poti so pravi gradbeni dosežek, saj so speljane čez izjemno strma in težko dostopna pobočja. Kljub svoji starosti so marsikje še vedno odlično ohranjene in omogočajo presenetljivo udobno hojo skozi sicer zelo zahteven gorski svet.

Med vzponom proti območju Doliča sem lahko ves čas občudoval mogočne stene in razgibano pokrajino osrednjih Julijskih Alp. Prav hoja po teh mulatjerah je eden največjih čarov ture, saj se razgledi nenehno spreminjajo, pot pa nas postopoma pripelje vse višje v skalnati svet pod Kanjavcem.
Z območja Doliča sem nadaljeval proti vrhu Kanjavca (2569 m), ki velja za enega najlepših razglednikov v Julijskih Alpah. Njegov prostrani vršni svet ponuja izjemno panoramo na okoliške vrhove, predvsem pa čudovit pogled proti Triglavu.
Triglav je s Kanjavca videti zares veličastno. Zaradi bližine in odprtega pogleda imamo občutek, kot da ga opazujemo iz prve vrste. Poleg njega se odpirajo razgledi na številne druge vrhove Julijskih Alp, visokogorske pode in globoke doline, ki dajejo temu delu slovenskega visokogorja posebno podobo.

A z osvojitvijo Kanjavca najlepšega dela ture še ni bilo konec. Z vrha sem nadaljeval po razglednem grebenu proti Poprovcu, kjer me je pričakal eden najlepših pogledov celotnega dne.
S Poprovca se namreč odpre izjemen pogled v Dolino Triglavskih jezer, ki leži globoko pod skalnatimi pobočji. Pogled na slikovito dolino, obdano z mogočnimi vrhovi Julijskih Alp, je resnično nekaj posebnega. Prav takšni razgledi so eden glavnih razlogov, da se tako rad vračam v ta del naših gora.
Po prečenju grebena sem nadaljeval sestop proti Prehodavcem, enemu najbolj slikovitih visokogorskih območij v Julijskih Alpah. Tu se srečujejo poti iz doline Trente, Doline Triglavskih jezer in okoliških visokogorskih predelov, pokrajina pa ponuja čudovite razglede na vse strani.

S Prehodavcev sem se začel spuščati nazaj proti dolini Trente. Tudi ta del poti poteka po stari vojaški mulatjeri, ki se v številnih zavojih spušča čez strma visokogorska pobočja. Hoja po njej je bila kljub dolgemu dnevu prijetna, predvsem zaradi čudovitih razgledov in zanimivega poteka poti.
Med sestopom sem lahko še enkrat občudoval mogočne stene nad dolino Zadnjica in se spomnil, kako raznoliko pokrajino sem prehodil v enem samem dnevu. Od zelenih dolin in starih vojaških poti do prostranih visokogorskih podov, razglednih grebenov in enega najlepših pogledov na Dolino Triglavskih jezer.
Po približno trinajstih urah hoje in 2000 premaganih višinskih metrih sem zaključil dolgo, a izjemno lepo krožno turo. Čeprav je bila fizično precej naporna, je bila zaradi večinoma lepo speljanih poti in razmeroma nezahtevnega terena prava visokogorska uživancija.

Krožna tura iz Trente prek Doliča, Kanjavca, Poprovca in Prehodavcev je odlična izbira za vse, ki uživate v dolgih visokogorskih pohodih, ne iščete pa nujno zelo zahtevnih zavarovanih poti. Zaradi velike višinske razlike, dolžine ture in posameznih zahtevnejših odsekov je kljub temu potrebna dobra telesna pripravljenost, ustrezna oprema in nekaj izkušenj z gibanjem v visokogorju.
Če želite v enem dnevu doživeti čudovite stare mulatjere, pogled na Triglav iz prve vrste, prostrani vrh Kanjavca in veličastno Dolino Triglavskih jezer, je ta krožna tura zagotovo ena lepših možnosti v osrčju Julijskih Alp.
Karakteristike ture
- Izhodišče: Trenta (46.3806, 13.7523)
- Trajanje ture: 13 ur
- Dolžina ture: 25 km
- Višinski metri: 2000 m
- Višina izhodišča: 624 m
- Najvišja točka ture: Kanjavec (2569 m)
- Ostali vrhovi: Poprovec (2496 m)
- Zahtevnost: delno zahtevna označena pot
- Potek ture: Trenta – dolina Zadnjica – Dolič – Kanjavec – Poprovec – Prehodavci – Trebiški dol – Trenta
- Zanimivosti ob poti: dolina Zadnjica, stare italijanske vojaške mulatjere, Dolič, Kanjavec, razgledi na Triglav, Poprovec, pogled v Dolino Triglavskih jezer in Prehodavci
- Posebnosti: dolga visokogorska krožna tura, velika višinska razlika, slikovite vojaške mulatjere, prostrani visokogorski podi, dolina 7ih jezer in izjemni razgledi
- GPX sled: na voljo podpornikom na Buy Me a Coffee

Več idej za visokogorske ture v Julijskih Alpah
Osrednji del Julijskih Alp ponuja številne možnosti za dolga krožna prečenja, raziskovanje visokogorskih planot in vzpone na čudovite razgledne vrhove. Če vas je navdušila tura na Kanjavec, si oglejte še nekaj podobnih pohodniških doživetij.
- Dva dneva v osrčju Julijcev – Kanjavec, Kanjavčeve police, Prehodavci, Dolina Triglavskih jezer in Mišeljski konec.
- Kanjavec v začetku zime s planine Blato – vzpon na Kanjavec v zgodnjih zimskih razmerah.
- Vršaki s planine Blato – raziskovanje samotnega visokogorskega sveta Fužinskih planin.
- Škednjovec in Vrh Hribaric s planine Blato – zahtevna brezpotna tura po manj obiskanih vrhovih Julijskih Alp.
- Okoli Triglava prek Kugyjeve police – zanimivo visokogorsko raziskovanje v neposredni bližini Triglava.
- Veliko Špičje s planine Blato – razgledna krožna tura po visokogorskem svetu nad Dolino Triglavskih jezer.
- Prečenje Lepega Špičja prek Plaskega Vogla in Travnika – dolgo in razgledno prečenje enega najlepših grebenov Julijskih Alp.


