Komna, Velika vrata in Triglavska jezera – čudovita krožna tura iz Savice

Lepa Komna

26 kilometrov, 1800 višinskih metrov vzpona in 11 ur hoje po čudovitem visokogorskem svetu Julijskih Alp. Pa niti en osvojen vrh! Tokrat sem se odpravil na dolgo krožno turo, ki dokazuje, da za nepozabno gorsko doživetje ni treba vedno stati na vrhu gore.

Na poti so se vrstile samotne visokogorske planote, slikovite doline, stari prehodi med gorami in čudovita Triglavska jezera. Prav raznolikost pokrajine je tisto, zaradi česar je ta krožna tura nekaj posebnega.

Od Savice po mulatjeri na Komno

Za izhodišče sem izbral Kočo pri slapu Savica, od koder sem se po dobro znani mulatjeri začel vzpenjati proti Komni.

Pot se v številnih serpentinah vzpenja skozi gozd, višje pa se začnejo odpirati prvi razgledi proti Bohinju in okoliškim goram. Čeprav je vzpon precej dolg, je pot lepo speljana in tehnično nezahtevna.

Komna je eno najlepših izhodišč za raziskovanje prostranega visokogorskega sveta med Bohinjem, Tolminom, Trento in območjem Krnskega pogorja. Številne poti, ki se tukaj razcepijo v različne smeri, omogočajo skoraj nešteto zanimivih krožnih tur.

Sam sem tokrat nadaljeval proti Lepi Komni, kjer se pokrajina postopoma odpre in postane še bolj razgibana.

Lepa Komna, Mrzla Komna in Oslova škrbina

Skozi Lepo Komno sem nadaljeval mimo Mrzle Komne proti Oslovi škrbini.

To je eden tistih delov Julijskih Alp, kjer lahko zares uživaš v prostranstvih, miru in občutku odmaknjenosti od bolj obiskanih planinskih poti.

Pokrajina je polna osupljivih pogledov, travnatih kotanj in pobočij, ter zanimivih prehodov med posameznimi mrazišči. Čeprav na tem delu nisem osvojil nobenega vrha, mi prav nič ni manjkalo.

Če vas zanima še nekoliko drugačno raziskovanje teh krajev, si lahko ogledate tudi mojo krožno turo prek Travniške doline, Čela, Velikih Vrat in Kala.

Z Oslove škrbine sem se začel spuščati v smeri planine Za skalo, vendar sem še pred njo zavil desno in nadaljeval proti Velikim Vratom.

Čez Velika vrata do samotne Lopučnice

Po spustu z Oslove škrbine me je čakal nov vzpon proti Velikim Vratom (1924 m).

Prehodi med posameznimi visokogorskimi dolinami so zame eden najlepših delov takšnih tur. Pokrajina se nenehno spreminja in skoraj za vsakim ovinkom se odpre nov pogled.

Z Velikih Vrat sem se začel spuščati proti planini Lopučnica, ki leži v čudovitem, in malce odmaknjenem delu Julijskih Alp.

Prav ta odmaknjenost daje območju poseben čar. Medtem ko so nekatere poti v Julijcih zelo obiskane, lahko tukaj še vedno uživamo v tišini in občutku pristnega visokogorskega sveta.

Tudi če vas bolj privlačijo daljše ture na območju Komne in proti Krnskemu jezeru, priporočam ogled krožne ture iz vasi Na Skali prek Oslove škrbine, Lanževice, Velike babe in Velike Monture.

Od Lopučnice do Dvojnega jezera

Iz Lopučnice sem nadaljeval z vzponom proti Dolini Triglavskih jezer.

Po številnih kilometrih hoje je bil prihod do Dvojnega jezera še posebej prijeten. Jezero, obdano z mogočnimi stenami in značilno visokogorsko pokrajino, sodi med najlepše in tudi najbolj obiskane kotičke naših gora.

Ob vodi sem si lahko privoščil nekaj trenutkov za uživanje v razgledih in počitek pred zadnjim delom ture.

Dolina Triglavskih jezer je vedno vredna obiska, ne glede na to, iz katere smeri se ji približamo. Če bi jo želeli raziskati še nekoliko drugače, si lahko ogledate tudi mojo turo od Savice do Stare Fužine skozi Dolino Triglavskih jezer.

Črno jezero in zahteven sestop čez Komarčo

Od Dvojnega jezera sem nadaljeval proti Črnemu jezeru, ki leži precej nižje, v objemu gozda in strmih pobočij.

Črno jezero je še ena od naravnih znamenitosti, zaradi katerih se je vredno podati v ta del Julijskih Alp. Njegova lega je povsem drugačna od lege višje ležečih Triglavskih jezer, zato je tudi vzdušje ob njem nekoliko drugačno.

Od jezera me je čakal še zadnji, a nikakor ne najlažji del poti – sestop čez Komarčo.

Pot je strma, na posameznih mestih izpostavljena in zahteva precej previdnosti, še posebej po tako dolgem dnevu, ko so noge že utrujene. Na zahtevnejših odsekih je treba ohraniti zbranost in paziti na vsak korak.

Če se želite sestopu čez Komarčo izogniti, lahko pri Črnem jezeru izberete daljšo, vendar tehnično lažjo možnost povratka prek Doma na Komni in nato po mulatjeri nazaj do Savice.

Za ljubitelje podobnih tur priporočam še krožno turo prek Vogla, Komne in Črnega jezera ali krožno turo prek Komne in smučišča Vogel.

Po sestopu čez Komarčo sem se vrnil do Koče pri slapu Savica, kjer sem po enajstih urah zaključil svoj visokogorski krog.

Zakaj je ta krožna tura nekaj posebnega?

Pri tej turi me ni navdušil en sam cilj, temveč celotna pot.

Od prekrasne mulatjere na Komno, ki se nato nadaljuje do samotnih predelov Lepe in Mrzle Komne, prehodov čez Oslovo škrbino in nas pripelje vse do Velikih vrat. Spust v čudovito Lopučnico je malček divjejši, tako pa spet umerjen pohod do Triglavskih jezer – vsak del poti ponuja nekaj drugačnega.

Kljub temu da nisem osvojil niti enega vrha, sem se domov vrnil z občutkom, da sem doživel izjemen dan v gorah.

Če imate radi dolge visokogorske ture, razgibano pokrajino in nekoliko manj obiskane kotičke Julijskih Alp, vam ta krog vsekakor priporočam.

Za še eno zanimivo možnost raziskovanja območja Komne in Krnskega jezera si lahko ogledate tudi turo od Savice do Krnskega jezera in nazaj.

Karakteristike ture

  • Izhodišče: Koča pri slapu Savica (46.289987, 13.802892 )
  • Višina izhodišča: 650 m
  • Najvišja navedena točka: Velika vrata, 1924 m
  • Čas krožne ture: 11 ur
  • Dolžina poti: 26 km
  • Skupni višinski vzpon: 1800 m
  • Zahtevnost: večinoma lahka označena planinska pot, zahteven sestop čez Komarčo
  • Alternativni sestop: Črno jezero – Dom na Komni – Savica
  • GPX sled: Prenos na Buy Me a Coffee

Zahtevnost in priporočila

Čeprav večina ture poteka po lahkih planinskih poteh, je zaradi dolžine, skupnega vzpona in številnih ur hoje kondicijsko zahtevna.

Posebno pozornost je treba nameniti sestopu čez Komarčo, ki je strm, na posameznih mestih izpostavljen in še posebej neprijeten v mokrem vremenu.

Za izvedbo priporočam stabilno vremensko napoved, zgodnji začetek, dovolj hrane in pijače ter dobro telesno pripravljenost. Na tako dolgi turi je pomembno tudi ustrezno načrtovanje časa, da nas zadnji del poti ne ujame v temi.

Video krožne ture

Dodaj odgovor