Krn in Vrh nad Peski zimski vzpon

V začetku aprila sem doživel turo, ki mi bo še dolgo ostala v spominu – predvsem zaradi neverjetnega kontrasta med pomladjo in zimo, ki sem ju ujel v enem samem dnevu. Krn sem že večkrat obiskal, a tokrat me je znova presenetil – tokrat s tišino, samoto in pravljično snežno kuliso visoko nad dolino.

Pomlad spodaj, zima zgoraj

Izhodišče ture je bila planina Kuhinja (46.2415, 13.6629), kjer je sonce že božalo prve cvetlice. Zrak je dišal po pomladi, drevesa so brstela in ptice so oznanjale novo sezono. A kmalu po vzponu mimo planine Leskovica se je pokrajina začela spreminjati. V krnici pod Rdečim robom sem že hodil po debeli snežni oddeji, ki se k sreči ni predirala.

Pri čudovitem jezeru v Lužnici je bilo vse tiho – nobenega vetra, le sledi živali v snegu in modro nebo, na katerem so bile zarisane črte “kondenza” avionskih izpuhov. Od tu sem nadaljeval naprej po dolini, proti koncu le-te sem se odličil in zavil desno na Vrhu nad Peski. Prekrasen razglednik na vse strani neba, še posebej veličasten pogled pa se nam pokaže ob pogledu proti Krnu in Batognici! Seveda tudi pogled v dolino pod Peski in jezero v Lužnici ni kar tako.

Pot sem nato nadaljeval do razpotja pod Batognico, kjer sem se odločil, da ne bom probaval sreče s prečenjem Batognice, zato sem se spustil pod njenim grebenom nekje do markirane poti, ki vodi od Krnskega jezera do Krnske škrbine, ter se povzpel do sedla.

Vzpon proti Krnu je bil ena sama poezija, vsaj 150 cm kompaktnega snega, ki se ni prediral, čudoviti razgledi, mir in pot skoraj brez sledi… zimska pravljica v aprilu!

Ob pogledu na Batognico sem dobil potrditev, da bi bilo prečenje le-te misija nemogoče, saj je bilo snega na spustu proti sedlu enostavno preveč

Sam z goro

Na celotni poti nisem srečal nikogar – le na vrhu sta se za nekaj minut prikazala dva planinca. Večino dneva sem imel Krn samo zase. Občutek svobode, ko slišiš le lastne korake v snegu in šumenje vetra, je bil neprecenljiv.

Z vrha sem se po klasični poti počasi vrnil proti planini Kuhinja. Sonce je že nekoliko niže osvetljevalo bele planjave, spodaj pa so se že znova oglašale ptice. V enem samem dnevu sem tako doživel pomlad in zimo, tišino gora in kontraste, ki jih zna pričarati le narava.

V spodnjem delu strani si lahko ogledaš nekaj utrinkov s poti, vključno z videom, ki prikazuje to izjemno turo. Če rad doživiš samoto v gorah in ti ni odveč malce več napora, je ta aprilski Krn nekaj, kar toplo priporočam.

Podrobnosti o turi

• Izhodišče: Planina Kuhinja (46.2415, 13.6629)
• Trajanje krožne poti: Približno 7 ur
• Višinska razlika: Okoli 1400 m
• Najvišja točka: Krn – 2244 m
• Zahtevnost: Zahtevna, kombinacija označenih in neoznačenih poti
• Sneg: Globok pomladni sneg nad cca 1700 m (v začetku apria)

Če iščeš še več podobnih idej za ne preveč zahtevne zimske ture, potem predlagam spodnje ideje:

• 3 dnevno zimsko potepanje po Komni
• Prekrasna krožna tura na zimski Stol
• Mangartsko sedlo pozimi je “next level”
• Trupejevo poldne in Kresišče v super krožni turi
• Veliki Vrh in Veliko Kladivo v krožni turi
• Deska iz pl. Podvežak
• Kalški greben s pl. Jezerca, krasna krožna tura

Če želiš doživeti dan, ko hodiš med letnimi časi in se izgubiš v tišini visokogorja, potem ta tura na Krn ne sme manjkati na tvojem seznamu.