Kukova špica (2427 m) je eden najlepših razglednikov Martuljške skupine in hkrati eden tistih vrhov Julijskih Alp, ki kljub izjemnim razgledom ostajajo precej manj obiskani. Na njen vrh ne vodi markirana planinska pot, zato je vzpon še posebej zanimiv za ljubitelje brezpotij, samotnih gora in nekoliko zahtevnejših visokogorskih tur.

Tokrat sem se odpravil raziskovat manj znane poti nad dolino Vrata. Za izhodišče sem izbral območje plazu Črlovec, od koder sem se po neoznačeni stezi začel vzpenjati proti Kukovi špici. Pred mano je bila dolga krožna tura, ki sem jo nameraval zaključiti s sestopom po lovski stezi proti Vrtaški planini.
Vzpon je že od začetka postregel s precejšnjo strmino. Steza je večinoma dobro vidna, vendar na posameznih mestih zahteva nekaj orientacijskega znanja in pozornega spremljanja terena. Čeprav pot ni markirana, je večji del vzpona mogoče slediti njenemu poteku, vseeno pa je potrebna precej večja samostojnost kot na običajnih označenih planinskih poteh.

Z nabiranjem višinskih metrov so se začeli odpirati vedno lepši pogledi na dolino Vrata in okoliške vrhove. Pokrajina je postajala vse bolj visokogorska, razgledi pa so z vsakim korakom dobivali nove razsežnosti. Prav ta občutek odmaknjenosti od najbolj obiskanih poti je eden največjih čarov vzpona na Kukovo špico.
Po več kot 1500 višinskih metrih vzpona sem dosegel vrh Kukove špice (2427 m), kjer me je pričakala izjemna panorama Julijskih Alp. Posebej veličastni so pogledi na Škrlatico, Dolkovo špico in mogočne stene Rokavov, lepo pa se vidi tudi Triglavska skupina in številni drugi vrhovi.

Kukova špica je resnično imeniten razglednik. Zaradi svoje lege ponuja nekoliko drugačen pogled na Martuljško skupino, predvsem pa je to eden tistih vrhov, kjer lahko tudi sredi glavne pohodniške sezone uživamo v miru in samoti.
Za sestop sem izbral lovsko stezo, ki vodi proti Vrtaški planini. S tem sem turo spremenil v zanimiv krog in se izognil vračanju po isti poti. Steza je večinoma dobro sledljiva, vendar na posameznih mestih nekoliko izpostavljena, zato tudi pri sestopu ni prostora za nepazljivost.

Proti koncu poti se začne pojavljati vse več ruševja, ki ponekod že prerašča stezo in otežuje napredovanje. Ta del zahteva nekaj potrpežljivosti, predvsem pa dobro orientacijo, saj se lahko manj izrazite steze hitro izgubijo med gostim rastjem.
Po približno desetih urah hoje in 1800 premaganih višinskih metrih sem zaključil dolgo in fizično precej zahtevno krožno turo. Poleg čudovitih razgledov mi bo ostala v spominu predvsem zaradi samotnih poti in občutka, da sem velik del dneva preživel v precej odmaknjenem kotičku Julijskih Alp.

Pri načrtovanju ture velja upoštevati, da velik del poti poteka po južnih pobočjih, kjer zna biti poleti zelo vroče. Zgodnji začetek, zadostna količina vode, dobra telesna pripravljenost in izkušnje z gibanjem po neoznačenih poteh so zato še posebej pomembni.
Če imate radi brezpotja, stare lovske steze in manj obiskane vrhove, je Kukova špica odlična izbira. Zaradi zahtevnosti terena, dolžine ture in orientacijskih posebnosti pa jo priporočam predvsem izkušenim gornikom z zanesljivim korakom.
Karakteristike ture
- Izhodišče: dolina Vrata – plaz Črlovec (46.4311, 13.8781)
- Trajanje ture: približno 10 ur
- Dolžina ture: 15 km
- Višinski metri: približno 1800 m
- Višina izhodišča: 920 m
- Najvišja točka ture: Kukova špica (2427 m)
- Zahtevnost: zahtevna neoznačena pot
- Potek ture: dolina Vrata – Kukova špica – lovska steza proti Vrtaški planini – pestop v Mojstrano
- Zanimivosti ob poti: razgledi na Škrlatico, Dolkovo špico, Rokave in Triglavsko skupino, samotna brezpotja nad dolino Vrata ter stara lovska steza proti Vrtaški planini
- Posebnosti: zahtevnejša orientacija, strma pobočja, posamezni izpostavljeni odseki, zaraščanje poti z ruševjem in velika izpostavljenost soncu
- GPX sled: na voljo podpornikom na Buy Me a Coffee


