Mangartsko sedlo je izhodišče za vzpon na Mangart, a tudi v njegovi okolici najdemo zanimive in precej manj obiskane cilje. Eden takšnih je greben Špic zahodno od sedla, ki ponuja čudovite poglede na okoliške gore in doline.

Tokrat sem ga odkril bolj po naključju. Noč sem preživel v Čezsoči, zjutraj pa sem se nameraval povzpeti na Hudi Vršič v Kaninskem pogorju. Ker so vrhove še vedno prekrivali oblaki, sem začel iskati drugo možnost. Najprej sem pomislil na Jerebico nad Rabeljskim jezerom, nato pa sem med vožnjo proti Predelu še enkrat spremenil načrt.
Avto sem pustil pri Predelskem viaduktu in se peš odpravil proti Mangartskemu sedlu.

Že na začetku sem šel pod mogočnim plaziščem, povezanim s katastrofo, ki je novembra leta 2000 opustošila Log pod Mangartom. Ogromni nanosi skalovja so še danes opomin na silovitost dogodka, ki je zaznamoval ta del doline.
Pot me je nato vodila čez Mangartsko planino in naprej proti Mangartskemu sedlu. Z vsakim pridobljenim višinskim metrom se je odpiral pogled na okoliške gore, Mangart pa je ostajal ovit v meglo. Ker me vzpon nanj v takšnih razmerah ni pritegnil, sem se odločil raziskati greben Špic na zahodni strani sedla.

Povzpel sem se na enega izmed njegovih vrhov, visokega približno 2160 metrov. Do sedla sem sledil označeni poti, nadaljevanje proti izbranemu vrhu pa poteka tudi po brezpotju in zahteva nekaj več pozornosti pri izbiri prehodov.
Z vrha se odpirajo pogledi na Mangartsko sedlo in Mangart, proti dolini Belopeških jezer, dolini Belega potoka ter številnim vrhovom Julijskih Alp. Prav pogled nazaj proti sedlu je bil eden najlepših delov ture. Kraj, ki ga običajno doživljamo s ceste ali med vzponom na Mangart, je od tu videti povsem drugače.

Ob vračanju sem obiskal še razgledišče nad najvišjim parkiriščem oziroma nad zapornico na Mangartski cesti. Od tam se odpre izjemen pogled na mogočno Loško steno. Razgled dopolnjujejo Jalovec, Kaninsko pogorje in globoko vrezana dolina Loške Koritnice. Po mojem mnenju je to ena najlepših razglednih točk ob Mangartski cesti in lep dodatek k turi.
Med sestopom sem se ustavil še na Mangartski planini in pozdravil Mitjo, gospodarja planine. Pozimi sva se spoznala na Kofcah, ko je s sestro obiskal planinski dom. Lepo je bilo po nekaj mesecih ponovno poklepetati, tokrat med poletnimi pašniki pod Mangartom.

Po približno osmih urah in 1300 višinskih metrih sem se vrnil do Predelskega viadukta. Dan, ki se je začel z načrtom za obisk Kaninskega pogorja, se je končal z raziskovanjem manj znanega grebena nad Mangartskim sedlom.
Če vas privlačijo razgledni vrhovi zunaj najbolj obiskanih poti, so Špice zanimiv cilj. Pristop s Predelskega viadukta obisk sedla spremeni v celodnevno turo, ki združuje hojo čez planino, visokogorske razglede in nekaj raziskovanja brezpotja.
Karakteristike ture
- Izhodišče: Predelski viadukt (46.4235, 13.5935)
- Trajanje ture: približno 8 ur
- Višinski metri: približno 1300 m
- Dolžina ture: 16,4 km
- Višina izhodišča: približno 1100 m
- Višina obiskanega vrha v grebenu Špic: približno 2160 m
- Zahtevnost: lahka označena pot / delno zahtevno brezpotje
- Zanimivosti ob poti: plazišče pod Mangartom, Mangartska planina, Mangartsko sedlo, greben Špic, razgledišče proti Loški steni in Loški Koritnici
- GPX sled: na voljo podpornikom na Buy Me a Coffee



