Pokljuka je prostrana planota, ki se razprostira med dolino Radovna, Bledom, Savo Bohinjko in Bohinjem. Večina jo pozna predvsem po biatlonu, obsežnih smrekovih gozdovih, gobah in zasneženi zimski pokrajini, pohodniki pa predvsem kot odlično izhodišče za številne ture v Julijskih Alpah.
Tokrat sva se z Alešem podala na eno mojih najljubših krožnih tur z Rudnega polja. Na poti sva osvojila kar štiri dvatisočake – Ablanco, Veliki Draški vrh, Mali Draški vrh in Viševnik. Vmes pa sva se sprehodila prek razglednih sedel, travnatih pobočij in precej bolj samotnih poti, kot bi morda pričakovali za tako priljubljeno izhodišče.
Posebnost te ture so predvsem pogledi proti Triglavu in v dolino Krma. Na nekaterih mestih se nam odprejo takšni razgledi, da se človeku preprosto ne mudi naprej.
Tura je večinoma tehnično enostavna, vendar ima tudi zahtevnejše odseke, predvsem pri vzponu na Ablanco in Mali Draški vrh, kjer nas čaka krušljivo skalovje in nekaj lažjega poplezavanja. Zaradi dolžine in višinskih metrov pa je to vsekakor izlet, za katerega si je vredno vzeti ves dan.
Karakteristike ture
- Izhodišče: Rudno polje – Pokljuka (46.3465, 13.9242)
- Čas hoje: 9 ur
- Višinski metri: 1400 m
- Višina izhodišča: 1350 m
- Najvišja točka: Veliki Draški vrh (2243 m)
- Vrhovi na poti: Ablanca (2004 m), Veliki Draški vrh (2243 m), Mali Draški vrh (2132 m), Viševnik (2050 m)
- Zahtevnost: zahtevna tura, deloma po neoznačenih poteh
- Priporočljiva oprema: planinski čevlji, čelada in pohodne palice
- GPX-sled: na voljo na platformi Buy me a coffee https://buymeacoffee.com/vnaravo
Z Rudnega polja prek Jezerc na Studorski preval
Turo začnemo na Rudnem polju, kjer se usmerimo na markirano pot proti Triglavu. Začetni del poti nas vodi skozi pokljuške gozdove, nato pa se pokrajina postopoma odpre in znajdemo se na Jezercah, kjer se nam že pokažejo vrhovi, ki jih bomo obiskali. Tu je tudi možnost točenja vode.
Od tod nadaljujemo proti Studorskemu prevalu. Pot je lepo speljana, vzpon ni pretirano strm, okolica pa postaja z vsakim korakom zanimivejša. Predvsem proti vrhu prevala se nam odpirajo lepi pogledi predvsem na Viševnik in Mali Draški vrh.
Na Studorskem prevalu se naša tura loči od “avtoceste” proti Triglavu, saj najprej zavijemo na Ablanco.
Ablanca – prvi dvatisočak
Ablanca je s svojimi 2004 metri najnižji vrh naše ture, vendar je zaradi svoje lege vredna obiska.
S Studorskega prevala se nanjo povzpnemo po neoznačeni poti, kjer je treba nekoliko bolj paziti na izbiro prehodov. Vzpon je razmeroma kratek, teren pa je precej krušljiv, zato je potrebno nekaj previdnosti.
Z vrha se nam odpre lep pogled na Tosc, in Veliki Draški vrh, ki bo naš naslednji cilj, pa seveda na Viševnik, Mali Draški vrh, proti Bohinjski dolini, na Južni Bohinjski greben, Krn…
Po krajšem postanku se po isti poti vrnemo na preval.
Veliki Draški vrh – najvišja točka naše ture
S Studorskega prevala se podamo še na Veliki Draški vrh. Pot ni markirana, vendar je v kopnih in preglednih razmerah smer vzpona razmeroma očitna.
Med vzponom se travnata pobočja postopoma umikajo skalnatemu svetu, razgledi proti Triglavu in dolini Krma pa postajajo vedno lepši.
Veliki Draški vrh je s svojimi 2243 metri najvišja točka naše ture in eden tistih vrhov, ki jih pohodniki pogosto občudujejo s poti proti Triglavu, precej manj pa se jih nanj tudi povzpne.
Z vrha imamo zares lep pogled proti Triglavu, Toscu in Rjavini, še posebej pa navduši pogled v dolino Krma, ki se razprostira globoko pod nami.
Če nam je vreme naklonjeno, si je tukaj vredno vzeti nekoliko več časa, saj je okolica čudovita, na vrhu pa praviloma ni pretirane gneče.
Po postanku se spustimo po markirani poti v smeri Malega Draškega vrha, od koder nadaljujemo proti njegovemu vrhu.
Mali Draški vrh – najbolj zanimiv in zahteven del ture
Mali Draški vrh je po mojem mnenju eden najlepših razglednikov v tem delu Julijskih Alp. Čeprav stoji tik ob precej bolj priljubljenem Viševniku, ga obišče bistveno manj pohodnikov.
Razlog je predvsem zahtevnejši dostop. Za razliko od Viševnika, kamor vodi lepo uhojena markirana pot, nas na Mali Draški vrh čaka precej bolj krušljiv in strm svet.
Vzpon poteka po neoznačeni potki, kjer je treba paziti na smer in stabilnost kamenja. Na posameznih mestih si bomo morali pomagati tudi z rokama, zato ta del ture ni primeren za pohodnike brez izkušenj z zahtevnejšimi visokogorskimi potmi.
Predvsem je treba paziti, da ne prožimo kamenja, saj lahko hitro ogrozimo pohodnike pod seboj. Čelada je zato zelo priporočljiva.
Ko dosežemo vrh, pa hitro pozabimo na nekoliko zahtevnejši vzpon.
Pred nami se odpre eden najlepših pogledov na Triglav, pod nami pa leži globoka dolina Krma. Lepo vidimo tudi Triglavski dom na Kredarici, Dom Planika in velik del poti, po kateri se pohodniki iz Krme vzpenjajo proti Triglavu.
Če boste imeli srečo z vremenom, vam priporočam, da se na vrhu nekoliko dlje zadržite. Prav lahko se zgodi, da boste na njem sami in boste lahko v miru uživali v razgledih.
Viševnik – četrti in zadnji dvatisočak
Z Malega Draškega vrha se spustimo nazaj na sedlo, od koder nadaljujemo proti Viševniku.
Viševnik je za razliko od preostalih treh vrhov na naši turi zelo priljubljen, saj je zaradi razmeroma kratkega dostopa z Rudnega polja eden najpogosteje obiskanih dvatisočakov v Sloveniji.
Kljub temu se ga splača vključiti v našo krožno turo, saj nam ponuja nekoliko drugačen pogled na gore, po katerih smo se sprehajali zadnjih nekaj ur.
Z vrha lahko lepo vidimo Mali in Veliki Draški vrh, Ablanco in praktično vso turo, ki smo jo prehodili. Seveda pa tudi od tu ne manjka razgledov proti Triglavu in ostalim vrhovom Julijskih Alp.
Po treh nekoliko manj obiskanih vrhovih se bomo na Viševniku verjetno ponovno srečali z večjim številom pohodnikov.
Sestop z Viševnika na Rudno polje
Z Viševnika se proti Rudnemu polju spustimo po običajni markirani poti.
Sprva hodimo po odprtem svetu, nato pa se pot spusti proti smučišču in skozi gozd nazaj do izhodišča.
Čeprav je sestop tehnično enostaven, bomo imeli do tega trenutka v nogah že precej hoje in višinskih metrov, zato tudi tukaj nekaj previdnosti ne bo odveč.
Na Rudnem polju zaključimo približno devet ur dolgo krožno turo, med katero smo osvojili štiri dvatisočake in premagali okoli 1400 višinskih metrov.
Zahtevnost ture
Celotna tura je precej razgibana in večinoma poteka po tehnično enostavnem terenu, vendar je zaradi posameznih zahtevnejših odsekov ne smemo podcenjevati.
Vzpona na Ablanco in Veliki Draški vrh potekata po neoznačenih poteh, zato je potrebnega nekaj občutka za orientacijo. Najzahtevnejši del ture pa je vzpon na Mali Draški vrh, kjer nas čaka strm in krušljiv skalnat teren.
Na tem delu priporočam uporabo čelade, predvsem pa previdnost pri izbiri stopov in oprimkov.
Tura zahteva tudi dobro telesno pripravljenost, saj bomo v približno devetih urah premagali okoli 1400 višinskih metrov.
V megli, dežju ali na mokrih skalah je lahko gibanje po neoznačenih in zahtevnejših odsekih precej nevarnejše, zato priporočam, da se na pot odpravite ob stabilnem vremenu.
Opis velja za kopne razmere.
GPX-sled krožne ture
Celotno krožno turo z Rudnega polja prek Jezerc, Studorskega prevala, Ablance, Velikega in Malega Draškega vrha ter Viševnika si lahko ogledate na platformi Buy me a coffee, kjer vas čaka tudi GPX ture.
Če imate radi nekoliko daljše ture, kjer se izmenjujejo prijetne planinske poti, manj obiskani vrhovi in zahtevnejši skalnati odseki, vam to krožno turo toplo priporočam.
Živimo, da raziskujemo!


