Tridnevno raziskovanje Savinjskega sredogorja

Ko sem se odločil raziskati Savinjsko sredogorje, sem vedel, da bom potreboval nekaj dni, da obhodim, kar sem si zamislil. V tej dolini sem precej bolj poredko kot nap. v Bohinju ali na Bovškem koncu, zato sem si vzel kar tri dni, da sem lahko resnično užival v njej.

Spal sem v Mitjatovem apartmaju v Brdih, ki je bil odlična baza za raziskovanje. Ob vsakem koraku sem naletel na čudovite razglede in osamljene poti, ki so bile kot nalašč za zimske pustolovščine. In verjemi, te trije dnevi so prinesli marsikatero novo dogodivščino – od svežega snega na Menini planini do prekrasnega Smrekovca, kjer sem komaj našel najvišji vrh pogorja.

Če iščeš navdih za zimske ture, je ta tura kot nalašč zate!

1. dan: Od Lipe do Vivodnika – Menina planina

Z Alešem sva se podala na krožno turo po Menini planini. Od izhodišča pri Lipi sva se mimo Doma na Menini planini povzpela do Vivodnika, najvišjega vrha planote, nato pa sva obiskala še Bibo planino in se v krožni turi vrnila do izhodišča.

Sončen dan je spremljal močan veter in nepričakovano nizke temperature za konec marca. Snega je bilo približno 25 cm, od tega 15 cm sveže zapadlega, zato sva morala celotno pot gaziti.

A trud se je izplačal – razgledi na Kamniško-Savinjske Alpe so bili osupljivi! Prehodila sva okoli 25 km in premagala 1000 višinskih metrov, brez da bi srečala kogarkoli.

📍 Karakteristike poti:

• Izhodišče: Lipa (46.261, 14.893)
• Čas kroga: cca 9 ur
• Višinski metri: cca 1000 m
• Višina izhodišča: 720 m
• Višina Vivodnika: 1508 m
• Zahtevnost poti: lahka označena pot
• GPX: Na voljo na Buy me a coffee

2. dan: Golte v krožni turi

Drugi dan sem se odpravil na krožno turo po Golteh, ki se je začela pri spodnji postaji kabinske žičnice. Vzpel sem se mimo Goličnika do Mozirske koče, nato pa nadaljeval mimo Janezovega bivaka na vrh Boskovca (1587 m).

Čeprav sam vrh nima razgleda, jih je bilo na poti več kot dovolj! 📸 Eden najlepših je nad bivakom, pri gugalnici s pogledom proti Čreti in Savinjski dolini. Na poti sem srečal tudi gospoda Janeza, ki mi je priporočil pot mimo zanimive smreke z razgledom – hvala, Janez, odlična izbira! 😉

Tura je tehnično enostavna, krožna in traja okoli 6 ur – idealna za vse, ki radi raziskujejo čudovite kotičke sredogorja.

📍 Karakteristike poti:

• Izhodišče: Spodnja postaja kabinske žičnice Golte (46.3559, 14.9308)
• Čas kroga: cca 6 ur
• Višinski metri: cca 900 m
• Višina izhodišča: 490 m
• Višina Boskovca: 1587 m
• Zahtevnost poti: lahka označena pot
• GPX: Na voljo na Buy me a coffee

3. dan: Smrekovec – divji kotiček Savinjskega sredogorja

Tudi zadnji dan sem seveda začel v Brdih, kjer sem v miru začel svoj dan, nato pa se odpravil do izhodišča Bele vode. Pot me je vodila skozi divjo dolino rečice Ljubije in nato na Smrekovec – edino pogorje v Sloveniji, ki naj bi imelo vulkanski izvor.

Najprej sem se povzpel do koče na Smrekovcu, nato pa še na sam vrh, kjer se odprejo krasni razgledi proti Velenju, Šoštanju, Goltam in Uršlji gori. Pot sem nadaljeval proti Komnu, najvišjemu vrhu pogorja, kjer so me pričakali zasneženi smrekovi gozdovi in razgledna travnata pobočja.

Če iščeš odmaknjen kotiček za nepozaben pohod, je Smrekovec odlična izbira! 🏔️

🔗 Poglej si video ture: Smrekovec – pohod v neokrnjeni naravi

📍 Karakteristike poti:

• Izhodišče: Bele vode (46.413, 14.931)
• Čas ture: cca 6 ur 30 min
• Višinski metri: cca 1000 m
• Višina izhodišča: cca 830 m
• Višina Komna: 1684 m
• Zahtevnost poti: lahka označena pot
• GPX: Na voljo na Buy me a coffee

💤 Mitjatov apartma lahko rezerviraš preko maila: mitjakokovnik@gmail.com

Še več idej za zimske ture

Če iščeš dodatne ideje za zimske pohode, preveri spodnje predloge:

• Zimski vzpon na Porezen
• Velika planina iz Kamniške Bistrice
• Zimski vzpon na Struško
• Snežnik iz Leskove doline
• Zimska pravljica na Deski
• Čudovita Komna in planina Govnjač
• Debela peč v svežem snegu
• Sončni zahod na Ratitovcu

Čeprav v Savinjski dolini nisem pogosto, me je ta tridnevna pustolovščina popolnoma navdušila. Osamljene poti, svež sneg, dih jemajoči razgledi in prijazni ljudje, ki sem jih srečal, so poskrbeli, da bo ta izlet ostal v res lepem spominu.

Če te mika raziskovanje zimskih lepot sredogorja, ti toplo priporočam te poti – bodisi za samotno pohajkovanje, za odklop od vsakdanjega vrveža ali zgolj za nov pohodniški izziv. In kdo ve, morda se naslednjič srečava kje na poti! 😉