Rjavina (2532 m) iz doline Krma – čudovita krožna tura po samotnem brezpotju

Pogled z Rjavine proti Triglavu

Le nekaj kilometrov od ene najbolj obiskanih planinskih poti v Sloveniji se skriva čudovit visokogorski svet, kjer lahko tudi sredi poletne sezone uživamo v popolni samoti. In prav ta kontrast je bil tisto, kar me je na tokratni krožni turi na Rjavino najbolj navdušilo.

Za izhodišče sem izbral dolino Krma, od koder sem se po dobro znani poti podal proti Triglavu. A moj cilj tokrat ni bila najvišja gora Slovenije, temveč precej manj obiskana Rjavina (2532 m), na katero sem se povzpel po zahtevnem brezpotju, nato pa se po grebenski poti spustil proti so Dovških vratc in nadaljeval turo proti Kredarici in se vrnil v Krmo.

Pred menoj je bilo 22 kilometrov hoje, 1900 višinskih metrov vzpona in približno 13 ur raziskovanja enega najlepših delov Julijskih Alp.

Iz doline Krma proti Prgarci

Turo sem začel v dolini Krma, ki je eno najbolj priljubljenih izhodišč za vzpon na Triglav. Že od prvih korakov sem bil zato v družbi številnih pohodnikov, ki so imeli večinoma enak cilj – našo najvišjo goro.

Pot se sprva vzpenja skozi gozd, nato pa se postopoma odpira v čudovito visokogorsko pokrajino. Nad dolino se dvigajo mogočne stene okoliških vrhov, med katerimi ima posebno mesto tudi Rjavina, moj tokratni cilj.

Do Prgarce sem sledil pravi planinski »magistrali«, kjer je vedno precej živahno in na tej poti, je težko govoriti o kakšni posebni samoti.

Toda prav kmalu se je vse spremenilo.

Od planinske magistrale v popolno samoto

Nad Prgarco sem zapustil glavno smer proti Triglavu in nadaljeval proti Staničevemu domu ter Rjavini.

Sprememba je bila skoraj neverjetna. Še pred nekaj minutami sem hodil med številnimi pohodniki, zdaj pa naenkrat ni bilo nikjer nikogar.

Le od daleč so se še slišali glasovi ljudi, ki so nadaljevali svojo pot proti Triglavu.

Sprva sem sledil markirani poti proti Staničevemu domu, nato pa sem jo zapustil in se usmeril na brezpotje proti Rjavini.

Prav ta del ture me je še posebej navdušil. Občutek, ko zapustiš uhojene poti in se znajdeš sredi mogočnega visokogorskega sveta, kjer si odvisen predvsem od lastnih izkušenj in sposobnosti orientacije, je nekaj posebnega.

Seveda pa takšne poti niso primerne za vsakogar. Na zahtevnem brezpotju je treba dobro poznati teren, znati izbirati varne prehode in biti pripravljen tudi na zahtevnejše skalnate odseke.

Ostanki bombnika iz druge svetovne vojne

Med vzponom sem šel tudi mimo ostankov vojaškega letala iz druge svetovne vojne, ki so še danes raztreseni med skalami pod Rjavino.

Takšni kraji me vedno znova spomnijo, da naše gore poleg naravnih lepot skrivajo tudi številne zgodbe iz preteklosti.

Ostanki letala so zanimiva, a hkrati žalostna priča dogodkov, ki so se na tem območju odvijali pred mnogimi desetletji.

Po krajšem postanku sem nadaljeval proti Rjavini, kjer me je čakal najzahtevnejši del vzpona.

Po strmem brezpotju na Rjavino (2532 m)

In kakšen vzpon je bil to! 😄

Pot je bila enkratna, razgledi so jemali dih, strmina pa prav tako.

Z vsakim pridobljenim višinskim metrom se je pod menoj odpirala vse veličastnejša visokogorska pokrajina. Mogočne stene, skalnati grebeni in prostranstva Julijskih Alp so poskrbeli za razglede, zaradi katerih se je bilo vredno potruditi.

Vzpon na Rjavino sicer ni nevem kako tehnično zahteven, pravzaprav je potrebno najti le en prehod, ki je malce zahtevnejši, vse ostalo pa je tehnično enostavno.

Toda tisto, kar me je poleg razgledov najbolj navdušilo, je bila popolna samota.

Le nekaj kilometrov stran so se proti Triglavu vzpenjale množice pohodnikov, jaz pa sem imel občutek, kot da sem povsem sam sredi Julijskih Alp.

Po precej strmem vzponu sem končno dosegel vrh Rjavine, ki s svojimi 2532 metri ponuja čudovite razglede na okoliške vrhove in doline.

Takšni trenutki so zame eno najlepših daril, ki jih lahko ponudijo gore.

Po grebenski poti proti Kredarici

Z vrha Rjavine sem nadaljeval po grebenski poti, ki je povsem drugačna od brezpotja, po katerem sem se povzpel.

Pot je zelo zahtevna in na izpostavljenih mestih zahteva veliko previdnosti ter zanesljiv korak. Kljub temu je hoja po razglednem grebenu posebno doživetje, saj se pred nami odpirajo čudoviti pogledi na osrednji del Julijskih Alp.

Po sestopu z Rjavine sem se začel ponovno vzpenjati, tokrat proti Kredarici, kjer sem se ponovno znašel med številnimi planinci.

Kontrast s prejšnjimi urami samotnega raziskovanja je bil res neverjeten.

Še pred kratkim sem bil sam med mogočnimi stenami Rjavine, zdaj pa sem ponovno stopil v enega najbolj obiskanih predelov slovenskega visokogorja.

S Kredarice čez Konjsko sedlo nazaj v Krmo

Od Kredarice sem se začel spuščati proti Konjskemu sedlu, od koder me je čakala še dolga pot nazaj proti dolini Krma.

Po številnih urah hoje so bile noge že precej utrujene, toda čudovita visokogorska pokrajina je poskrbela, da je tudi zadnji del ture hitro mineval.

Ko sem se po približno 13 urah vrnil do izhodišča, sem imel za seboj izjemno lep in raznolik dan v gorah.

Ta krožna tura mi bo ostala v spominu predvsem zaradi neverjetnega kontrasta med dvema obrazoma naših gora. Na eni strani množice pohodnikov na poti proti Triglavu, na drugi pa samotno brezpotje Rjavine, kjer lahko še vedno doživimo pristni mir visokogorskega sveta.

In prav zaradi takšnih doživetij se tako rad vračam v gore. ❤️

Karakteristike ture

  • Izhodišče: dolina Krma (46.385496, 13.907234 )
  • Višina izhodišča: 950 m
  • Cilj: Rjavina (2532 m)
  • Čas krožne ture: 13 ur
  • Dolžina poti: 22 km
  • Skupni višinski vzpon: 1900 m
  • Zahtevnost: zelo zahtevna označena pot / zahtevna neoznačena pot
  • Potek ture: Krma – Prgarca – še kakšno uro po markirani poti proti Staničevemu domu – brezpotje proti Rjavini – Rjavina – grebenska pot – Kredarica – Konjsko sedlo – Krma
  • GPX sled: Prenos na Buy Me a Coffee

Zahtevnost in priporočila

Krožna tura na Rjavino je namenjena izkušenim in dobro telesno pripravljenim gornikom.

Vzpon po brezpotju zahteva dobro orientacijo, izkušnje z gibanjem po strmem in zahtevnem skalnatem svetu ter sposobnost samostojne izbire varnih prehodov.

Tudi grebenska pot z Rjavine je zelo zahtevna, na posameznih odsekih izpostavljena in zavarovana. Potrebni so ustrezna oprema, zanesljiv korak in odsotnost vrtoglavice.

Zaradi dolžine ture, velike višinske razlike in zahtevnosti terena priporočam zgodnji začetek in stabilno vremensko napoved. V mokrem vremenu, megli ali ob ostankih snega se zahtevnost poti lahko občutno poveča.

Pomembno: GPX sled je lahko koristen orientacijski pripomoček, vendar na brezpotju ne nadomešča izkušenj, poznavanja terena in pravilne presoje razmer.

Video krožne ture na Rjavino

Še več idej za izlete, pohode in visokogorske ture najdete na V naravo.

Dodaj odgovor