Škednjovec (2309 m) in Vrh Hribaric | Zahtevna krožna tura po brezpotjih Fužinskih planin

Škednjovec (2309 m) je eden najmanj obiskanih dvatisočakov Julijskih Alp in ena najbolj zahtevnih gora v osrčju Fužinskih planin. Na njegov vrh ne vodi nobena markirana planinska pot, tudi stezica, ki je ponekod vrisana na zemljevidih, pa je v resnici bolj podobna zahtevnemu brezpotju. Ni naključje, da ga je legendarni poznavalec Julijskih Alp Tine Mihelič označil za najzahtevnejšo fužinarsko goro.

Tokrat smo se na Škednjovec odpravili trije. Poleg Aleša se nama je pridružil še Janez, ki te odmaknjene kotičke Julijskih Alp pozna izjemno dobro in je tokrat prevzel vodstvo. Pred nami je bila dolga krožna tura, ki nas je poleg Škednjovca popeljala še prek Vrha Hribaric v divji visokogorski svet nad Fužinskimi planinami.

Za izhodišče smo izbrali planino Blato, od koder smo se najprej povzpeli na slikovito planino Krstenica. Ta je ena najlepših bohinjskih planin, predvsem zaradi čudovite lege in razgledov na okoliške vrhove. Tu smo si privoščili prvi daljši postanek, nato pa nadaljevali proti Jezercem.

Pri Jezercah smo zapustili markirano pot in se usmerili proti Mišeljskemu prevalu, kjer se je začel precej bolj zahteven del naše ture. Pred nami so bila strma in razgibana pobočja Škednjovca, po katerih je treba poiskati najprimernejše prehode proti vrhu.

Vzpon na Škednjovec je orientacijsko in tehnično zelo zahteven. Pot ni označena, teren je mestoma precej izpostavljen, posamezni prehodi pa zahtevajo tudi uporabo rok in izkušnje z gibanjem po zahtevnem skalnatem svetu. Brez dobrega poznavanja terena bi bilo iskanje najlažjih prehodov vse prej kot preprosto.

Z Janezom na čelu je bilo vse skupaj precej bolj sproščeno, saj je dobro poznal potek vzpona in posamezne prehode. Kljub temu je bilo treba ves čas paziti na vsak korak, predvsem na bolj izpostavljenih in krušljivih odsekih.

Po zahtevnem vzponu smo dosegli vrh Škednjovca (2309 m), kjer so nas pričakali čudoviti razgledi na okoliški visokogorski svet. Prav odmaknjenost in divja podoba tega dela Julijskih Alp dajeta Škednjovcu poseben čar. Tu ni množic pohodnikov, planinskih koč ali urejenih poti, temveč predvsem skalnati grebeni, strma pobočja in visokogorska tišina.

Prvotni načrt je bil osvojiti Škednjovec, nato pa se glede na razmere odločiti, kako nadaljevati. Ker je bil dan lep in smo imeli še dovolj časa, smo sklenili, da turo podaljšamo prek Vrha Hribaric (2388 m) vse do Hribaric.

Nadaljevanje nas je vodilo skozi razgiban in precej samoten visokogorski svet, kjer se izmenjujejo skalnata pobočja, grebeni in kraški svet visokogorskih podov. Tudi ta del ture je ponudil veliko lepih razgledov in zanimivih prehodov, predvsem pa občutek pravega raziskovanja manj obiskanih delov Julijskih Alp.

S Hribaric smo se začeli spuščati v dolino pod Debelim vrhom, kjer sva z Janezom že leto prej raziskovala divji greben Vršakov. Tokrat smo ta zanimivi del visokogorja spoznali še z nekoliko drugačne perspektive.

Ko smo ponovno dosegli markirano planinsko pot, je bil najzahtevnejši del ture za nami. Nadaljevali smo proti planini Laz, od tam pa prek Cagovca nazaj proti planini Blato, kjer smo po približno osmih urah hoje zaključili čudovito krožno turo.

Za nami je bilo približno 1800 višinskih metrov in predvsem izjemno doživetje v enem najbolj samotnih delov bohinjskega visokogorja. Škednjovec je gora, ki ne navdušuje le z razgledi, temveč predvsem z zahtevnostjo pristopa, divjim okoljem in občutkom odmaknjenosti od običajnih planinskih poti.

Če imate radi zahtevna brezpotja, samotne vrhove in orientacijske izzive, je krožna tura prek Škednjovca in Vrha Hribaric zagotovo eno zanimivejših visokogorskih doživetij v Julijskih Alpah. Zaradi zahtevnosti terena, izpostavljenih prehodov in zahtevne orientacije pa je primerna izključno za zelo izkušene gornike, ki dobro obvladajo gibanje po zahtevnem brezpotnem svetu.

Karakteristike ture

• Izhodišče: planina Blato (46.311, 13.849)
• Trajanje ture: 8 ur
• Višinski metri: 1800 m
• Dolžina ture: 17,4 km
• Višina izhodišča: 1150 m
• Najvišja točka ture: Vrh Hribaric (2388 m)
• Glavni cilj: Škednjovec (2309 m)
• Zahtevnost: zelo zahtevno brezpotje
• Potek ture: planina Blato – planina Krstenica – Jezerca – Mišeljski preval – Škednjovec – Vrh Hribaric – Hribarice – dolina pod Debelim vrhom – planina Laz – Cagovec – planina Blato
• Zanimivosti ob poti: planina Krstenica, Mišeljski preval, Škednjovec, Vrh Hribaric, visokogorski svet Hribaric, razgledi na Fužinske planine in planina Laz
• Posebnosti: zelo zahtevna orientacija, strmi in izpostavljeni skalnati prehodi, brezpotni teren in velika višinska razlika
• GPX sled: na voljo podpornikom na Buy Me a Coffee

Več idej za izlete in ture v Bohinju

Bohinj je odlično izhodišče za raziskovanje Julijskih Alp, saj ponuja vse od lahkih sprehodov in slikovitih planin do dolgih in zahtevnih visokogorskih tur.

Kam v hribe iz Bohinja? – izbor pohodov, planin, razglednih vrhov in visokogorskih tur z bohinjskih izhodišč.

Kam v Bohinju? – ideje za izlete, naravne znamenitosti in zanimive kotičke Bohinja.