Tridnevni izlet v gore

Tridneva tura po gorah

V letu 2024 sem imel v planu vsaj 3 večdnevne ture po našem visokogorju, a kot se je izkazalo sem mogel na prvo takšno turo počakati vse do konca oktobra.

Turo sem “zapakiral” v tri ločene videe in zato bom ta prispevek prav tako razdelil v tri dele.

Letošnje leto zares ni bilo naklonjeno pohodnikom, sploh če govorimo o večdnevnih turah. Predvsem spomladi in jeseni je bilo težko skupaj spraviti 3 ali več dni lepega vremena, brez megle, dežja…

No, ob koncu oktobra se je vse le poklopilo in za 3 dni sem skočil v Julijske alpe na že kar nekaj časa načrtovano turo, ki so mi jo popestrili moji zvesti pohodniški prijatelji.

Prvi dan sta me na turi od smučiša Vogel do planine Govnjač spremljala Aleš in Matej, nato sta se obrnila proti Komni, jaz pa sem svojo pot nadaljeval proti Mahavščku in koči pri Krnskih jezerih, kjer sem prvi dan tudi zaključil.

Celota trasa prvega dne je bila zares enkratna, sicer precej dolga a vredna vsakega koraka, kapljice znoja…

Več o ostalih dveh dnevih potepanja pa nekoliko kasneje.

Karakteristike poti, 1. dan:

  • Izhodišče: Spodnja postaja smučišča Vogel (46.275, 13.835)
  • Čas ture: cca 9 ur
  • Višinski metri: cca 1200 m
  • Višina izhodišča (zgornja postaja gondole): 1535m
  • Višina Mahavščka: 2008 m
  • Zahtevnost poti: lahka označena pot
  • GPX: na voljo na platformi Buy me a coffee

Drugi dan mojega potepanja po Julijskih alpah sem seveda začel tam, kjer sem končal 1. dan, v koči pri Krnskih jezerih.

Plan je bil, da počakam sončni vzhod na Veliki babi, nato pa po nemarkirani potki skočim do Lanževice, ter se od tam spustim na Lepo Komno, kjer se srečava z Martiono in nato skupaj nadaljujeva pot proti dolini sedmerih jezer, se mimo Dvojnega jezera, Ledvičke, Zelenega in Rjavega jezera povzpneva do Zasavske koče na Prehodavcih, za konec dneva pa obiščeva še Vodnikov Vršac.

Celotna tura je tehnično enostavna, a kar precej dolga, sploh če imamo v nogah že prvi dan, na hrbtu pa sorazmerno težek nahrbtnik.

Je pa pot enkratna, čudoviti razgledi, izjemna narava, prelepa jezera, zlato-rumeni macesni…

Karakteristike poti:

Jesen 2024 nam pohodnikom res ni bila naklonjena, a ti 3 dnevi v sredini oktobra so bili kot naročeni!

Zadnji dan najine ture, sva z Martino seveda začela tam, kjer sva končala 2. dan, na Prehodavcih.

Na pot sva se podali okoli 8ih zjutraj in se sprehodila mimo Rjavega, ter Zelenega jezera do jezera pod Vršaki, tam pa po nemarkirani potki proti razpotju na vratih, kjer se začne dolina za Kopico.

Tu sva se usmerila na Malo Zelnarico, ter nato pot nadaljvala po grebenu vse do Male Tičarice. Ta del poti je en sam užitek, razgledi, ki ti jemljejo dih, pot lepo označena in tehnično nezahtevna.

Najbolj zahteven del poti (ki pravzaprav sploh ni zahteven) pride pod Štabci, ko se začnemo spuščati v dolino Triglavskih jezer… nekaj metrov jeklenice in malce strmejše poti, podobno kot kasneje na Komarči.

Celotno pot sva “začinila” še z obiskom izvira Savice.

V kolikor vas zanima še več idej za večdnevne tura pa vam priporočam, da si pogledate spodnje predloge:

Karakteristike poti:

Dodaj odgovor