Vsak letni čas ima svoje prednosti in “slabosti”, če se spomladi vse prebuja in narava kar poka od vse energije, zelenja in nas poletje razvaja z lepim in toplim vremenom, pa se jeseni vse lepo umiri in nas narava spet očara z barvami, a za razliko od pomladanskih barv, jeseni prevladujejo bolj barve v rjavo-rumenem odtenku.
Predvsem v lepem in sončnem vremenu te barve še posebej pridejo do izraza in številni pohodniki se vsako leto neizmerno veselijo tega dela leta. Vrhunec umirjanja narave v našem visokogorju so verjetno zlato-rumeni macesni in skoraj zagotovo je obisk Slemenove špice v tem času med najbolj priljubljenimi destinacijami na sploh.

Če iščete še več podobnih družinskih izletov vam svetujem, da si preberete in pogledate še prispevke, ki vas bodo popeljali do Velega polja, pa prek Bohinjskih planin, po dolini Triglavskih jezer, do Krnskih jezer, na Dleskovško planoto, do Trupejevega poldneva in Belepeških jezer.
Karakteristike poti
- Izhodišče: prelaz Vršič (46.4347, 13.7439)
- Čas vzpona: cca 1 ura 15 min
- Višinski metri: cca 350 m
- Višina Slemenove špice: 1911 m
- Višina izhodišča: 1611 m
- Zahtevnost poti: lahka označena pot
- GPX poti na Slemenogo špico si lahko prenesete tukaj
Vzpon do, s travo poraščenega vrha, je sorazmerno enostaven in po večini primeren tudi za družine, ki jim niso tuje planinske poti. Velika večina obiskovalcev Slemenove špice se proti njej poda iz Vršiča, 1611 metrov visokega alpskega prelaza, ki so ga v času 1. Svetovne vojne zgradili ruski vojni ujetniki, katerim je posvečena tudi prikupna Ruska kapelica, ki stoji tik ob cesti, ki se prek 24ih serpentin vzpne iz Kranjske gore do vrha prelaza.
Pot nas od začetka popelje malce proti severu (če se pripeljemo iz Kranjskogorske smeri do vrha prelaza, se usmerimo desno in malce nazaj) in kaj kmalu zagrizemo v najtežji del vzpona, ki nas po okoli 20ih minutah pripelje do sedla oz. vratc, od koder se nam odpre pogled proti Poncam in Slemenovi špici. A že med prvim delom vzpona bomo lahko uživali v prekrasnih razgledih proti Škrlatici, Prisojniku, Špiku, v Krnico, na Vršič…

Od tu naprej se pot poravna, celo malce se spustimo in po dobro uhojeni potki prečimo plato pod mogočnimi stenami Male Mojstrovke. V zaključnem delu poti se le-ta ponovno začne vzpenjati in pot nas prek gozdička pripelje na prekrasno travnoato pobočje od koder se nam odpre pogled na kralja Slovenskih gora -Jalovec.
Če se boste vzpeli še do vrha travnatega pobočja, vas bo navdušil pogled v Planico, pa proti Tamarju, v dolino Male Pišnice, proti Ratečam, ter Karavankam in seveda pogled na nasproti ležeč greben Ponc.