Triglav iz Rudnega polja (Pokljuka)
Triglav velja za simbol Slovenije že dolgo časa, a marsikdo ne ve, da naš lepotec ni bil vedno najvišja gora območja, kjer smo živeli slovenci. V času Karantanije je bil to Veliki Klek, ali po nemško Grosglockner, ki je skoraj 1000 metrov višja gora od našega Triglava. A to je zgodovina… danes vas bom ponovno povabil na Triglav in sicer po, verjetno, najbolj priljubljeni poti… iz Rudnega polja.
Vzpona na Triglav se lahko lotimo iz številnih izhodišč, a najlažje kar se tiče premaganih višinskih metrov je to izhodišče na Rudnem polju. Do pred kratkim je bilo to izhodišče ob koncu ceste na Pokljuki, a so to izhodišče “zaprli” in parkiranje tam ni več dovoljeno. Sicer sem še vedno mnenja, da je pot iz Krme lažja, predvsem povratek v dolino je bolj prijazen, saj je pot veliko krajša, pot proti Pokljuki pa se veliki večini pohodnikov neznansko vleče, noge pa znajo biti že zelo utrujene in hitro lahko pride do neprevidnosti in poškodbe.
V kolikor iščete še več idej za podobne ture po našem visokogorju vam predlagam, da si pogledate in preberete prispevke z naslovi Krožna tura prek Velikega Draškega vrha, Skuta prek Dolgega hrbta, Triglav iz Krme, Špik v krožni turi, Bovški gamsovec in Kriški podi in Krn. Sicer pa poglejte na zemljevid ali pa v zavihek Visokogorje.
Karakteristike poti:
- Izhodišče: Rudno polje (46.3468 13.9245)
- Čas hoje 1. dan: cca 11 ur
- Čas hoje 2. dan: cca 3 ure 30 min
- Višinski metri: cca 1900 m
- Višina izhodišča: 1350 m
- Višina Triglava: 2864 m
- Zahtevnost poti: zelo zahtevna označena pot
Triglav sem prvič v življenju osvojil 3x v istem letu, pravzaprav sem bil na Triglavu 3x v 2 mesecih. Če sta bila prva 2 vzpona v planu, pa je bil tale povsem nepričakovan. Petro in Moniko sva z Iztokom spoznala 14 dnevi poprej, ko sva spala na bivaku pod Grintovcem, z dekleti sva se ujela in dogovorili smo se za novo družene v hribih (pridružil se nam je še Aleš). Želja deklet je bil Triglav… Ok, pa Triglav.
Že takoj smo se strinjali, da bo tura 2 dnevna, dekleti sta rekli, vidva samo splanirajta, pa gremo… Pa sva splenirala.. Iztok je rezerviral kočo, jaz pa sem splaniral traso. Nisem hotel, da bi tako kot večina šli gor in dol po isti poti… zakaj nebi stvar malo začinil in se Triglava lotil v krožni poti.
Tako smo tudi storili. vzpon je bil zelo “klasičen”, iz Rudnega polja, prek Studorskega prevala, Vodnikovega doma, Konjskega sedla, Planike, Malega Triglava na vrh Slovenije, zato pa smo spust opravili po poti, ki jo uporabi le malo obiskovalcev Triglava.
Od Aljaževega stolpa smo se spustili proti Škrbini, Plemenicam (po mojem mnenju tehnično najlažji spust (ali vzpon) s Triglava), koči na Doliču (sam sem sproti skočil še do ostankov nekdanje vojašnice pod Triglavom), tam pa smo zavili v Velsko dolino (srečali kozoroga, videli svizca), se spustili na Veljo polje, ter se nato vzpeli do našega prenočišča (Vodnikov dom).
V 2. dnevu smo se samo še spustili do Pokljuke in čudovito druženje je bilo zaključeno.
