Gonžarjeva peč – ferata
Ferato Gonžarjeva peč sem imel na seznamu želja že vsaj 4 leta, a kar ni in ni bilo pravega časa, vremena, družbe… za plezanje ene najzahtevnejših ferat v Sloveniji. Ferata je resda precej kratka, a tehnično ocenjena z oceno D/E težavnosti, kar jo uvršča ob bok ferati Spodnji plot na Zelenici, ki je bila do nedavnega najtežja ferata pri nas. Ferati pa si nista podobni zgolj po oceni, ampak jima je skupna tudi dolžina, oz. boljše rečeno, kratka dolžina.
Podatki o ferati Gonžarjeva peč
- Izhodišče: Cerkev na Vinski gori (46.3485, 15.1729)
- Višinska razlika: 70 metrov
- Čas plezanja: cca 20 min
- Zahtevnost ferate: D/E
- Priporočljiva oprema: športna pohodna obutev, čelada, komplet za samovarovanje, zaščitne rokavice
V kolikor iščete še več idej za podobne izlete vampredlagam, da si pogledate ferate Kamin široka polica, Spodnji plot na Zelenici, Gradiška tura in Glinščica.
Steno po kateri se vzpenjamo prek ferate hitro opazimo, ko nas cesta, ki pelje proti Velenju pripelje iz ozke doline na bolj odpro in se okoli nas pokažejo travniki med katerimi izstopa pribljižno 70 metrov visoka skalnata stena.
Izhodišče za dostop do ferate je pri mogočni cekrvi, ki je prav tako dobro vidna iz glavne ceste, do vstopa v ferato pa imamo kakšnih 15 minut sprehoda, ravno prav, da malce poženemo kri po žilah.
Kot zapisano v zgornjih vrsticah je ferata precej kratka, a že sam začetek je zelo “udaren”, saj je stena že takoj praktično navpična. Po nekaj metrih pa nas čaka najtežji del ferate, ki je ocenjen z E težavnostjo. Na tem delu je stena precej gladka in nam ponuja zelo malo možnosti za stope, pa tudi oprimkov za roke bolj kot ne ni.
Sam sem plezal v klasičnih pohodniških čevljih in celotni prvi del ferate sem opravil samo s pomočjo jeklenice, saj mi skala ni ponujala dvolj oprimkov za moje plezalne sposobnosti. Čeprav je jeklenica precej debela, pa bi mi vseeno prav prišle tudi rokavice, saj se je lahko z njimi lepše in bolj “trdno” oprimemo.
Po vzponu prek prve stene nas čaka drugi malce manj zahteven del poti, kjer je skala bolj razčlenjena in ponuja več stopov in oprimkov, pa tudi stena ni tako zelo navpična. Ob koncu drugega dela pa nas čaka “počivališče” s čudovitim razgledom na Šaleško dolino in naselje pod nami.
Zadnji del ferate je spet skoraj da navpičen, a nam skala ponuja dovolj dobrih mest za postavitev nog in rok, tako da je bilo vzpenjanje ob jeklenici malce lahkotnejše, kot v prvem delu poti.
Na vrhu nas čaka prijetna klopca, kjer nas lahko počakajo tudi tisti, ki so nas spremljali a se niso odločili za vzpon po ferati.
Sam sem se po koncu ferate vzpel še prek pašnikov do krasnega razgledišča na Šoštanj in tamkajšna jezera, ter se nato ob koncu pašnikov spustil nazaj proti izhodišču v luštni krožni turi.
Ker je vzpon na Gonžarjevo peč precej kratek, se verjetno v Šaleško dolino ne boste vozili le zaradi tega, zato vam predlagam, da si izlet popestrite z obiskom Velenja, tamkajšnega jezera, pa gradu, tudi nekaj muzejev je v knapovskem mestu, pa tudi bližnji Šoštanj nam ponuja usnjarski muzej in lep vzpon do gradu s čudovitim razgledom.
V kolikor pa si želite splezati še kakšno ferato, pa se ni potrebo zapeljati zelo daleč, v Črni na koroškem se lahko namreč “pozabavete” z dvema zelo zahtevnima feratama (Mučevo in Olimpline).
