Košuta – prečenje grebena

V času Jugoslavije, ko smo s starši hodili v Avstrijo po “fasungo”, smo se pogosto na severno stran Karavank podali prek Tržiča in Ljubelja. Ob vožnji proti Tržiču mi je vedno pogled ušel na markantni greben, ki je bil poleti odet v čudovito zeleno bravo neskončnih travnikov, pozimi pa “zalit” z nekaj metrov debelo snežno odejo.

Košuta je najdaljši gorski greben v Sloveniji, poteka v smeri od vzhoda proti zahodu. V celotnem grebenu, ki je dolg nekaj več kot 10 kilometrov ni izrazitih sedel, a kljub temu je moč našteti 13 samostojnih vrhov, ki presegajo mejo 2000 metrov. Tistih “glavnih” vrhov pa naj bi bilo 6. Prečenje grebena Košute je ena od boljših avantur, ki jih lahko doživite v Karavankah in morda v Sloveniji nasploh. V blogu in priloženem videu vas bom popeljal skozi to enkratno izkušnjo.

Podnaslovi v izletu:

1. Izhodišče za krožno turo prek Košute
2. Prečenje Košute in vrhovi na grebenu
3. Vračanje prek planin do izhodišča
4. Razgledi s Košute
5. Kdaj je najbojši čas za prečenje Košute
6. Zaključek

Mimogrede, če iščete še več idej za krožne ture po našem visokogorju, vam predlagam, da si preberete in pogledate naslednje bloge in video vsebine na portalu: Kanin, Špik, Mala Mojstrovka, Montaž, Prisojnik, Jalovec, Begunjščica, Olševa in Triglav

Krožna tura prek Košute	Osnovni podatki
Najvišji vrh	Košutnikov turn 2133 m
Višinska razlika po poti	cca 2000 m
Čas hoje celotnega kroga	cca10 ur
Zahtevnost hoje	zahtevna označena pot
Izhodišče	Parkirišče Pod Krnico (46.4346, 14.4081)
Priporočljiva oprema	športna pohodna obutev, pohodne palice
Parkirnina	brezplačno
Primerno za psa	pogojno

1. Izhodišče za krožno turo prek Košute

Vaše potepanje po Košuti lahko sicer začnete na nekaj različnih izhodiščih vzdolž grebena, a po mojem menju je najbojše, v kolikor se na pot podate iz parkirišča pod Krnico, še posebaj, če imate plan osvojiti tudi Tolsto Košuto.

Če pa Tolste Košute ne boste osvajali, potem pa je izhodišče pod Kofcam enako “ugodno”, le da se ture lotite v drugo smer.

V obeh primerih boste najprej krenili proti Gorenjski, bolj natančno proti Tržiču, ter se nato držali smeri za Dovžanovo sotesko. Ko pridete do soteske pa pot le nadaljujte po glavni cesti vse do Jelendola, kjer se v Y križišču držite desno, nato pa zgolj sledite tablam za Košutnikov turn. Od tega križišča pa do parkirišča je še okoli 20 minut vožnje, oz. dobrih 9 kilometrov. Do tja pa vas bo pripeljala tudi navigacija…

2. Prečenje Košute in vrhovi na grebenu

Od parkirišča se podamo proti vzhodu, oz. po potoku navzgor, a prav zares, kamorkoli boste šli, boste prišli do planine Dolga njiva. Po nekaj 10 metrih ceste nas tabla povabi na “pastirko” pot, ki je speljana po čudovitem gozdu, kjer prečkamo nekaj potočkov in po okoli 10ih minutah se nam na robu planine Dolga njiva odpre enkraten pogled na najdaljši gorski greben v Sloveniji.

Planina Dolga njiva je krasna, umirjena in spokojna. V kolikor imate raje bolj umirjene in ne tako množično obiskane planine, potem boste tu lažje našli mir, kot pa kje drugje po pobočjih Košute.

Moj plan je bil, da se za začetek povzpnem na Tolsto Košuto, se nato spustim nazaj do planine, ter se začnem ponovno vzpenjati proti vrhu grebena, ter mu nato sledim vse do Velikega vrha.

Na planini bomo sicer zamanj iskali smerne table za Tolsto Košuto, saj proti njenemu vrhu vodi nemarkirana a dobro uhojena stezica in zato nas markacisti tja ne vabijo. Se pa držimo smeri proti sedlu Potok, ki leži neposredno pod samim vrhom.

Do sedla se bomo vzpenjali po precej zmerni naklonini, prek čudovitih razglednih pašnikov, zares prava paša za oči. Na sedlu pa se vse skupaj postavi bolj pokonci in v nadalnih 45 minutah, morda, morda tudi malce več, je potrebno kar dobro pihati v strmo pobočje, ki pa navduši vsakih znova, ko si vzamemo čas za lovljene sape in se obrnemo proti Kamniko-Savinjskim alpam… Fantastično!

Vrh je sicer tehnično enostavno dostopen in obiskovalca navduši s krasnimi razgledi. Kakšne hude gneče tu ne pričakovati, a zelo verjetno je, da na gori vseeno ne boste sami.

Proti Košutnikovemu turnu se sicer lahko podate kar po grebenu, a je leta precej izpostavljen in krušljiv, preplezati pa je potrebno tudi nekaj lažjih sten. Glede na to, da grebena še nisem videl od blizu, sem se raje odločil za bolj varno in verjetno tudi hitrejšo možnost, spusta n aplanino in ponovnega vzpona proti Košutnikovemu turnu.

Vzpon je sprva speljan po izjemno lepi markirani poti, a nekje na polovici vzpona se preselimo na precej strma in mestoma izpostavljena pobočja, pa tudi stezica postane precej ožja. Zato vzpon ne b onajbolj primeren za vse tiste, ki imate težave z višino.

Pot je sicer dobro markirana a videti je, da prav hude gneče po teh stezicah ni. Na mestu, kjer se povzpnemo do grebena, kjer nas pričaka tabla, ki označuje državno mejo, se nam z desne priključi tudi greben, po katerem bi prišli iz Tolste Košute, če se nebi odločili za spust in ponovni vzpon. Od tu pa do najvišjega vrha v celotnem grebenu nas loči le še kakšnih 20 minut precej strmega vzpona.

Po osvojitvi najvišjega vrha bo seveda potrebno najprej navzdol, po precej strmi in peska polni poti, tako da previdnost ne bo odveč. A spust se kmalu konča in na križišču kjer lahko levo v krožni poti nadaljujemo pot proti Dolgi njivi, začnemo kratko prečenje, nato pa nas čaka nekaj skalnatih odsekov, ki so na mestih opremljeni tudi z jeklenicami. V kolikor za hojo uporabljate palice, jih je tukaj smiselno pospraviti, vsaj za nekaj časa.

Med tem “skalnatim” delom spotoma osvojimo še 2130 metrov visoko Macesnje, ki pa se ga ne šteje kot enega od tistih “pravih” samostojnih vrhov. a vseeno je ta vrh nekakšna prelomnica, saj se kmalu po njegovoem vrhu praktično poslovimo od skal in zahtevnejšega terena.

Užnik Visoki vrh in Pungrat osvojimo precej hitro in brez večjih naporov. Teren se ves čas malce spušča, pa spet dviguje, a hoja je zares prijetna in precej manj naporna, kot na začetku, ko se je bilo potrebno povzpeti nad 2000 metrov.

Po Pungratu pa se nato spustimo malce nižje, na dobrih 1800 metrov do sedla, kjer je križišče in v kolikor si želimo, lahko tu tudi sestopimo na planino Pungrat, a seveda je naš cilj še malce naprej, zato nadaljujemo po grebenu in začenjamo vzpon do Kladiva, ki je naš predzadnji vrh na danešnjem pohajkovanju.

Vzpon do Kladiva je spet malce bolj “resen”, vsaj kar se višinskih metrov tiče, saj se je potrebno vzpeti za dobrih 200 metrov. Tehnično pa le-ta ne bi smel povzročati težav.

Od Kladiva proti Velikemu vrhu pa se boste lahko povsem sprostili tudi tisti, ki imate malce več izzivov z višino, hojo prek skal… Pot se precej položi in malce razširi, pa tudi greben postane malce širši in bolj prijazen za pohodništvo. Pred Velikim vrhom se sprehodimo še prek Kofce gore, do koder iz planine kofce pripelje markirana pot.

Veliki vrh je oddaljen le še kakšnih 30 minut prijetnega pohoda. Na tem delu poti boste zelo verjetno srečali tudi največ gornikov, saj je Veliki vrh izmed vseh vrhov v grebenu daleč najbolj obiskan. Predvsem gre to na račun planine Kofce in tamkajšne planinske koče, ki je ena od najbolj priljubljenih in obiskanih koč pri nas.

Po osvojitvi še zadnjega vrha nas čaka spust do planine Kofce, ker se boste verjetno malce okrepčali, posedeli in si nabrali moči za povratek do avta.

3. Vračanje prek planin do izhodišča

Ostalo nam je še okoli 3 ure in pol hoje po fantastičnih pašnikih s čudovitimi razgledi, v izjemnem ambientu. Usmerjevalno tablo boste našli za pastirsko kočo na Kofcah.

Mi smo si pot nekoliko prikroili in na planini Šija nismo sledili markacijam, ampak smo kar prek travnikov in gozdička “urezali” proti planini Pungrat. Še vedn osi nisem povsem n ajasnem, ali sem bolj užival v sprehodu prek planin, ali v prečenju grebena, ampak zares bi bilo škoda, da bi šli po markirani poti in zamudili te fantastične travnike.

Ob koncu planine Pungrat smo se ponovno priključili markirani poti in po dobri uri hoje po slikovitih gozdovih, jasah, grapah, kjer pozimi proti dolini drsijo mogočni snežni plazovi prišli do planine Dolga njiva.

Celoten krog smo opravili v okoli 12ih urah, seveda skupaj s postanki. Same hoje pa smo imeli za okoli 9 ur.

Samostojni vrhovi v grebenu Košute:

• Tolsta Košuta 2057 metrov
• Košutnikov turn 2133 metrov
• Užnik 2079 metrov
• Pungrat 2025 metrov
• Kladivo 2094 metrov
• Veliki vrh 2088 metrov

4. Razgledi s Košute

Košuta je zares izjemen greben, ki nam ponuja še bolj izjemne razglede. Prav neverjetno je, kako se naprimer razlikuje razgled iz Tolste Košute proti Storžiču, ali Kamniško Savinjskim alpam, ali pa pogled na te iste točke iz Velikega vrha. Morda še najbojše vidiš koliko si zares prehodil prav po razliki med razgledi in oddaljenosti od bližnjih vrhov.

Sicer pa boste na Košuti uživali v pogledih na prekrasne travnike in strma travnata pobojčja na Slovenski stran in odrezane in močno razčlenjene stene na strani naših severnih sosedov. Prek celotnega pobočja sem zares izjemno užival v razgledih, a morda mi je najbolj v spominu ostala Tolsta Košuta, ne vem ali zato ker je bila prva, ali pa me je tako močno očarala planina Dolga njiva.

Je pa vredno omeniti tudi, da je izjemno lep pogled tudi iz planin pod Košuto, proti njenim vrhovom. Tudi če niste nevem kakšni ljubitelji vzpenjanja na 2000 metrov in višje, vam toplo priporočam spoznavanje Košute in njenih pašnikov…

5. Kdaj je najbojši čas za prečenje Košute

Glede na to, da se za celotno prečenje s povratkom do izhodišča potrebuje vsaj okol 10 ur (če niste zares hitri), pa seveda, da je potrebno dodati še kak postanek ali dva, uživanje v razgledih, okrepčila… Potem je hitro jasno, da kaj drugaga, kot pozna pomlad, poletje ali zgodna jesen sploh ne pridedejo v poštev.

Svetujem vam, da se na pot odpravite zgodaj, tako da se do časa, ko sonce pridobi na moči že vzpnete na vrh grebena in je najnapornejši del kroga za vami. Ne pozabite tudi na pokrival aza glavo, saj boste praktično cel dan na soncu.

6. Zaključek

Košuta je enostavno enkratna! V celotn ituri sem užival od samega začetka pa vse do konca. Zanimivo je, da se mi tudi povratek po planinah ni niti malo vlekel in da so tiste 3 ure in pol minile zelo hitro.

Seveda morate pred prečenjem najdaljšega gorskega grebena biti v dovolj dobri fizični in psihični kondiciji za takšno turo, a to je že druga zgodba.

Želim vam le še čudovit dan in pojdimo Vnaravo!