Ko sem bil star okoli 30 let, sem se skozi Pivko vozil praktično vsak dan, oz. če sem natančen 5x na teden, polni 2 leti. Po pravici povedano se mi Pivka v tistem času ni zdela ravno destinacija, kamor bi šel na izlet. Precej mrtvo mesto, ki je dolga leta živelo z eno večjih vojašnic v Sloveniji in kjer se je čas kar malce ustavil…
Sicer mi celotna zgodba ni znana, a predstavljam si, da so na prava mesta prišli ljudje z vizijo in dobrimi idejami, ali pa so jih bili pripravljeni poslušati. Ko danes obiščem Pivko, se mesto sicer ni kaj dosti spremenilo, a vseeno je občutek v njem veliko prijaznejši. Tudi turistična ponudba v mestu se je praktično iz 0 postavila na zemljevid Slovenije in danes lahko obiskovalcem ponudijo zares pestro paleto zelo zanimivih in raznolikih doživetij, izkustev…
Moji predlogi za ogled znamenitosti v Pivki so:
- Park vojaške zgodovine
- Primož – ostanki Rapalske meje
- Pivška presihajoča jezera
- Eko muzej Pivških presihajočih jezer
- DINA Pivka – center o velikih zvereh
- Sveta Trojica
- Šilentabor
- Kantina Pivka
Mimogrede, v kolikor iščete še več podobnih izletov v tem delu Slovenije, vam predlagam, da si pogledate članek z naslovom Družinski izleti na Primorskem in Notranjskem. Ob tem pa si lahko pogledate še članke s predlogi za izlete v okolici Ljubljane, na Gorenjskem in Bovec z okolico.
1. Park vojaške zgodovine
| Park vojaške zgodovine | Osnovni podatki |
|---|---|
| Lokacija | Pivka (45.6687, 14.1881) |
| Čas ogleda | nekje med 1 uro in 30 min in 5 urami |
| Vstopnina | odrasli 12€, upokojenci in študentje 10€, dijaki in šolarji 6,5€, predšolski otroci 0,5€, družinska karta 30€ |
Čeprav je Park vojaške zgodovine eden od mlajših muzejev v Sloveniji, saj so se ideje za njegovo “postavitev” začele dogajati šele leta 2004, pa je to danes najbolj obiskan muzej na sončni strani Alp. Zbirko sem si ogledal že pred okoli 6 leti, tako da sem vedel že v naprej, da bo to skoraj zagotovo vrhunec mojih obiskov v Pivki in njeni okolici. Vseeno pa sem po koncu obiska nad izkušnjo še bolj navdušen, kot sem si mislil.
Ob mojem prvem obisku so podmornico ravno dobro pripeljali v Pivko, tako da si je še nisem ogledal, prav tako pa takrat, če se ne motim, še ni bilo simulatorjev letenja, na katere smo se tokrat naročili, pa tudi celoten muzej sem tokrat dojel drugače, bolj polno, verjetno tudi zato, ker sem ga videl drugič.
Izjemno zadovoljni pa smo vsi skupaj tudi nad muzejskimi uslužbenci. Saj ne da so me kdaj v kakšnem od muzejev sprejeli neprijazno, a vedno znova sem hvaležen, da ko nekam pridem, da se tam počutim dobrodošlega. Kako lepo je, ko te nekdo sprejme z nasmehom, ti prijazno razloži kje poteka pot ogleda, kje je podmornica, kje simulator letenja… majhne stvari, ki pa na koncu naredijo veliko razliko v občutkih in izkušnji.
Ker je bil v “ekipi” tudi 4-letni Žak, je bilo seveda navdušenje nad vsemi velikimi vojaškimi stroji zares pristno. Predvsem tanki in vsi veliki minometi, haubice, letala, helikopterji, prava paša za oči, pa ne samo zanj, tudi Boštjan in jaz sva bila impresionirana, Saša in Inja pa sta bili bolj navdušeni nad zgodbami in besedilom ob vseh eksponatih.
Celoten muzej je vrhunski, toliko vojaške opreme na enem kupu, pa tako raznolike, zares neverjetno. Zelo zanimivo mi je bilo tudi s kakšno pozornostjo sta si oba, Žak in Inja, ogledala cca 20-minutni film o vojni za Slovenijo, praktično brez govora… Tudi dnevna soba iz tistega časa s televizijo in legendarnim dnevnikom z gospodom Čučkom… 😀
V delu muzeja, kjer je predstavljena vojna za Slovenijo pa je razstavljena tudi podmornica, ki je po mojem mnenju vrhunec odličnega muzeja.
Vodič Matej Jug, ki nas je pospremil v podmornico, ki je mimogrede v veliki večini plod Slovenske industrije in lastnega znanja, je prava enciklopedija znanja o nastanku te izjemne mašine in nasploh o uporabi in celotni zgodbi okoli podmornic tega tipa v tedanji Jugoslaviji. Zares fascinantne informacije, podane z žarom in energijo.
V kolikor boste obiskali muzej, vam ogled podmornice zelo toplo priporočam. Hkrati pa vam priporočam tudi preizkus enega od dveh simulatorjev letenja (tako za ogled podmornice kot za preizkus simulatorjev letenja si je potrebno predhodno rezervirati termin – rezervacija), mi smo se odločili, oz. so nam svetovali preizkus Spitfirerja, novejšega izmed obeh simulatorjev (drugi simulator je MiG-21), kjer letiš z legendarnim angleškim vojaškim lovcem iz 2. Svetovne vojne Spitfirejem.
Že sam let je lepo doživetje, še večje doživetje, vsaj kar se mene tiče, pa je bil let nad Bovcem in njegovo okolico. Izbereš si lahko namreč lokacijo po kateri boš letel. Ko sem letel prek hribov in dolin, ki sem jih v zadnjih nekaj letih prehodil… neverjetno. Saša si je izbrala let nad našo obalo, Boštjan pa je letal nad prestolnico.
V muzeju smo se zadržali dobre 4 ure, skupaj s kosilom v Kantini, kar je malce več, kot sem imel v planu, a nam je čas tako hitro minil, da smo za nekaj minut celo zamudili na let s simulatorjem letenja. Zato vam svetujem, da si ogled muzeja vzamete “na izi” in naj se vam ne mudi, saj je “materiala” za prebrati, videti in doživeti zares ogromno.
Več o Parku vojaške zgodovine pa izveste na tej povezavi.
2. Primož – ostanki Rapalske meje
Primož je hrib, na katerega se “naslanja” park vojaške zgodovine in katerega greben je tudi razvodnica med Jadranskim in Črnim morjem, kar pomeni, da je bil ta hrib med obema vojnama tudi mejna črta med Kraljevino Jugoslavijo in Italijo. Posledično pa to pomeni, da so na vrhu hriba ostanki italijanskih bunkerjev iz tistega časa.
Več o vzponu in bunkerjih pa kmalu…
3. Pivška presihajoča jezera
Ni prav veliko Slovencev, ki pozna Pivška presihajoča jezera, pravzaprav me to kar preseneča, čeprav sem bil med temi “nepoznavalci” do ne prav dolgo nazaj tudi sam. Kljub temu, da sem se praktično mimo teh jezer vozil 2 leti o njih ni govoril nobeden od soigralcev, trenerjev…, verjetno pa tudi sam takrat nisem bil v stanju slišati takšne zgodbe, oz. biti dovolj zainteresiran za te vrste naravnih znamenitosti.
Kar je še bolj zanimivo je to, da je Pivških presihajočih jezer kar 17, vse od takšnih, zelo velikih (Palško jezero je, ko je polno, po površini skoraj 2x večje kot Blejsko jezero), pa do manjših. Glede na dostopnost in položaj, je verjetno med vsemi jezeri najbolj obiskano Petelinje jezero, ki leži najnižje in zato v njem voda ostane tudi najdlje. Je pa to tudi 2. največje jezero izmed vseh in tudi sorazmerno lahko dostopno, tako da priporočam njegov obisk, tudi če nimate prav veliko časa.
Jezero sicer leži nedaleč stran od Slovenske vasi (5 min vožnje iz Pivke), v kateri je lociran tudi Eko muzej Pivških presihajočih jezer. Od vasi do samega izhodišča se lahko še nekaj 100 metrov zapeljemo z avtom, potem pa ga je potrebno parkirati, saj je pot naprej prepovedana (do jezera še okoli 5min prijetnega sprehoda). Je pa to tudi izhodišče za naskok na 90 minut oddaljeno Sveto Trojico, dom literarnega junaka po imenu Martin Krpan. Več o tej poti in razgledih z vrha pa si preberite nekaj podnaslovov nižje.
V kolikor si želite ogledati vseh 17 jezer, se boste morali v Pivki potepati zelo kmalu po obilnejših padavinah, ko so jezera še polna vode, a kljub temu bo to kar zahtevna naloga, saj so jezera raztresena na sorazmerno velikem območju.
Sam sem do sedaj obiskal in videl 8 jezer, tako da me tudi še čaka kar nekaj dela. Več o jezerih si lahko preberete na povezavi. Za lažjo orientacijo in opis ostalih poti do Pivških jezer pa si naložite na telefon aplikacijo Pivških presihajočih jezer.
4. Eko muzej Pivških presihajočih jezer
Muzej je v prenovi in se bo odrpl jeseni 2023.
5. DINA Pivka – center o velikih zvereh
Več o DINA centru izvete kmalu
6. Sveta Trojica
| Sveta Trojica | Osnovni podatki |
|---|---|
| Izhodišče | Slovenska vas (45.6986, 14.2192) |
| Čas vzpona | cca 2 uri |
| Zahtevnost poti | Lahka označena pot |
| Dolžina poti | 6,8 km |
| Višinska razlika | cca 500m |
Sveta Trojica je zelo lep razgledni vrh na obronkih Javornikov. Vzpon je priljubljen tako pri pohodnikih, kot tudi pri kolesarjih.
V kolikor boste ob obisku Pivke želeli malce daljši sprehod, potem vam svetujem, da se zapeljite v Slovensko vas, do muzeja Pivških presihajočih jezer, ki ga lahko izberete tudi za izhodišče, lahko pa si prihranite kakšnih 500 metrov in se mimo muzeja zapeljete do parkirišča, kjer vas bodo table povabile proti Petelinjemu jezeru in Sveti Trojici.
Začetek poti je izjemno lep, čudovita sprehajalna pot, ki je speljana po gozdičkih in travnikih se po 100 metrih začne počasi vzpenjati po obsežnem pašniku. Ob prvem “lovljenju sape” bomo hitro opazili razglede, ki se nam bodo začeli odpirati. Predvsem pogled proti Petelinjemu jezeru oz. travniku, kjer se jezero nahaja, ob potrebnem vodostaju reke Pivke, je veličasten.
Po prečenju pašnika si lahko oddahnete na klopci, kjer boste lahko uživali v zgoraj omenjenem razgledu. Tu se bo lepa travnata pot za dobrih 500 metrov končala, saj bomo nekaj časa sledili makadamski cesti, ki se rahlo spušča.
Nato pa se ponovno preselimo, sprva na kolovoz in že kmalu zatem na prijetno pohodniško pot. Ta nas bo v nekaj 100 metrih zmernega vzpona pripeljala na večjo jaso, ki jo prečimo nekako po diagonali in se preselimo v gozd na traktorsko vlako.
Ob mojem obisku je bilo tu konkretno blatno in z mojimi bosonogimi copatki sem se prav “lepo” udiral. Pot tu sicer ni najbolj prijetna, a je okolica toliko lepša; obdajal vas bo po večini čudovit bukov gozd z množico posejanih skal – tipično (čudovit) kraški svet.
Do vrha gore Martina Krpana nas od tu ne loči več veliko, ko se vlaka malce bolj vzpne in postane bolj skalnata, bodite pozorni na možica na svoji desni, kjer se proti vrhu odcepi nemarkirana a dobro uhojena bližnjica. Malce pod vrhom gozd zamenja travnik in ponovno lahko začnemo uživati v super razgledih.
7. Šilentabor
Več o vzponu na Šilentabor vam zaupam kmalu.
8. Kantina Pivka
Da sem obdelal vse zgoraj opisane predloge za izlete v okolici Pivke, sem Pivko obiskal 3x. Ko sem jo obiskal drugič, sem to storil s Sašo in Boštjanom, ter njunim podmladkom Injo in Žakom. Ker smo že v štartu vedeli, da bo to celodnevni izlet, sem se pri lokalcih malce pozanimal kam naj se odpravimo na dobro kosilo s prijetnim vzdušjem in prijazno postrežbo.
Od treh prijateljev sem dobil namig, naj se med obiskom vojaškega muzeja ustavimo še v tamkajšnji Kantini, saj nam zagotovo ne bo žal. Glede na to, da je Kantina tip samopostrežne restavracije, sem bil na začetku morda malce skeptičen glede izbire jedi (jedli smo namreč hrano brez mesa in mlečnih dodatkov), a smo vseeno rekli, če gremo že v vojaški muzej, pa pojdimo potem še v takšen tip restavracije.
Prvi vtis o restavraciji, trgovini ali katerem koli drugem lokalu, si ustvarim že ob vhodu, ob prvem stiku z uslužbenci, ambientom… V Kantini je enostavno že takoj vse “štimalo”, prijazen dober dan, postrežba odlična, z nasmehom, hrana pa je bila vrhunska! Sam tako okusne hrane v restavraciji nisem jedel že dolgo časa. Ob tem pa so me prijetno presenetile tudi cene jedi, ki so zares dostopne.
Do danes, na mojih potepanjih po Slovneiji, o nobeni od gostiln še nisem napisal tako obširnega priporočila, a ker menim, da je Kantina zares super izbira za obrok med obiskom Pivke, takšno priporočilo z veseljem napišem, saj verjamem, da boste ob obisku tudi vi zelo zadovolnji.
Zaključek
Čeprav je Pivka občina z največ jezeri v Sloveniji, ob tem pa ima tudi največ površin, ki so razglašene za varovana naravna območja Natura 2000, pa, vsaj zdi se mi tako, med Slovenci ni (še) poznana po svojih naravnih in kulturnih znamenitostih. A glede na vizijo in zagnanost tukajšnjih turističnih delavcev, verjamem, da se bo tudi to zelo hitro spremenilo.
