Izleti Primorska in Notranjska


Izleti po sloveniji

Se kdaj vprašate, kakšno srečo imamo vsi skupaj, da smo se rodili v Sloveniji, na tem čudovitem koščku zemlje. V državi, kjer imamo zaenkrat še precej neokrnjene narave, veliko pitne vode, obširne gozdove, hribovja, gorovja, doline, kotline, ravnice, smaragdne reke, morje… Tega ne smemo jemati samoumevno, saj so zato, da lahko danes mi živimo tu in smo svobodni, naši predniki dali preštevilna življenja. Na tem izjemnem koščku zemlje imamo preštevilne možnosti za nedeljske izlete v naravo.

Tokratne predloge za izlet na Primosko in Notranjsko bomo začeli na meji med Notranjsko in Orednjeslovensko regijo. Ustavili se bomo namreč v Rakovem škocjanu, kjer po okoli 3 kilometre dolgi udornici teče reka Rak, nedaleč stran si bomo ogledali sistem bunkerjev, ki so jih italijanski okupatorji postavili med obema vojnama, pot bomo podaljšali do izjemnega Cerkniškega jezera in Cerknice, se podali na Bloke in do Loža, obiskali Slovensko Istro in čudovita Goriška brda, ter bolnico Franja.

Vse predlagane destinacije in vsi predlagani izleti so primerni za vse družinske člane, previdni boste morali biti le v bunkerjih na nekdanji Rapalski meji, pa tudi na Cerkniškem jezeru ni dobro prav preveč lezti v špranje požiralnikov.

Ideje za izlet na Primorsko in Notranjsko:

  1. Rakov škocjan
  2. Sistem italijanskih bunkerjev pri Uncu
  3. Bloke in Lož
  4. Cerknica in Cerkniško jezero
  5. Slovenska Istra
  6. Goriška brda
  7. Bolnica Franja

Drugače pa, če iščete še več podobnih izletov po celotni Sloveniji vas vabim, da si preberete predloge o izletih na GorenjskemOpens in a new tab., spoznate Osrednjo SlovenijoOpens in a new tab., TolminOpens in a new tab., KobaridOpens in a new tab. in BovecOpens in a new tab., DolenjskoOpens in a new tab., Belo krajinoOpens in a new tab., PrekmurjeOpens in a new tab., ter PohorjeOpens in a new tab.. Na blogu pa boste našli še veliko več idej in informacij za obisk najlepših kotičkov Slovenije.

1. Rakov škocjan

Rakov Škocjan je ena od najbolj izjemnih točk slovenskega krasa, ta okoli 3 kilometre dolga dolina, ki je nastala z udiranjem stropov v nekdaj ogromnih jamah, ki se še danes razprostirajo pod Javorniki, je povprečnemu slovencu povsem neznana. Zanimivo je, da boste v Rakovem Škocjanju verjetno srečali več tuje govorečih ljudi, kot pa Slovencev.

O tej izjemno pestri in raznoliki dolini, ki nam v vsakem letnem času lahko pokaže povsem različne obraze, sem na straneh tega bloga že pisal. Zato vas vabim, da si na povezaviOpens in a new tab. preberete več o lepotah, ki jih boste spoznali med sprehodom ob rečici Rak.

2. Bunkerji na Rapalski meji pri Uncu

Obdobje 1. Svetovne vojne je v Sloveniji nekakšna tabu tema. V šolah se o tem delu zgodovine nismo kaj dosti učili. Omenili smo sicer Soško fronto in čudež na njej, a kaj dosti več, kot to pa nismo predelovali. Tudi o obdobju med obema vojnama, o Rapalski pogodbi, o “ugrabitvni” 1/3 Slovenskega etoičnega ozemlja s strani Italijanskih okupatorjev in še nekaterih stvareh je bilo zelo malo govora.

Ta del zgodovine so pred nekaj leti želeli osvetliti na RTVjevem multimediskem portalu, ko so ob 100 letnici 1. Svetovne vojne odprli prav poseben poratal namenjen tej temi, ljudi so tudi pozvali naj z njimi delijo raznorazne zanimivosti, spomine, dnevnike…, ki jih imajo od tega časa. Nastalo je kar nekaj znimivih prispevkov, ki so osvetlili dogodke tistega časa, željo po svobodi, trpljenje, moč, vstrajnost… Vse za to, da smo lahko danes svobodni in samostojni.

Na to obdobje nas še dan danes spominja ogromno ostankov, ki nemo počivajo v naravi in za njih velika večina sploh ne ve da obstajajo. Pravzaprav je neverjetno, da bunkerji pri Unški koliševki niso poznani širši slovenski populaciji. Le-ti so od našega glavnega mesta oddaljeni le dobrih 30 kilometrov vožnje po avtocesti, od same avtoceste pri Uncu pa le kak kilometer.

Sistem rovov, ki naj bi presegal 10 kilometrov je zgrajen na robu ene največjih udornic v Sloveniji. Unška koliševka (ime udornice) je nekdanja kraška jama, ki se ji je v preteklosti udrl strop in nastala je udornica, globoka dolina s strmimi, prepadnimi stenami. Dno doline je skoraj 100 metrov pod nivojem okoliških gozdov, prav neverjetno in že sama udornica je vredna ogleda…

Kje vstopiti v bunkerje?

Okoli Unške udornice kar mrgoli vhodov v sistem rovov. Po mojem mnenju je najboljše, če svoj sprehod po rovih pričnete v bližini parkirišča (od informativne table nekaj korakov po potki v desno in nato navzdol po stopnicah, kakšnih 10 metrov nižje vas čaka vhod).

Rovi so odlično ohranjeni in prav neverjetno je, koliko dela so si dali Italijani za zgraditev teh objektov, ki pa k sreči nikoli niso služili svojemu namenu. Takšnih in podobnih objektov je namreč na celotni doližini Rapalske meje zelo veliko.

Ob vhodu v rov, boste že takoj prišli do križišča, kjer se najprej usmerite levo, ta del rova vas bo že ko nekaj 10 metrih pripeljal do zalitih delov bunkerjev, teh naj bi bilo več, kot 8 kilometrov!!! Rovi so izdelani z neverjetno natančnostjo, po večini zabetonirani, znotraj rovov so izkopane manjše in večje sobe, številni izhodi, stopnice… Med potepanjem po rovih naletimo na nekaj križišč in sprva človek dobi občutek, da se je moč v rovih celo izgubiti, pa večina rovov se konča z izhodnim jaškom, po katerem lahko po lestvi splezamo na površje…

V bunkerjih naj bi bilo za okoli 1500 metrov prehodnih rovov, kar se sicer ne sliši veliko, a verjemite, ko se sprehajate po tunelih globoko pod površjem zemlje, teh 1500 metrov deluje veliko dalših, kot na površju. V kolikor ste višji, kot cca 190 centimetrov, boste po veljem delu rovov morali sklanjati glavo, saj so očitno načrtovalci upoštevali višino italijanov, ki so malce nižji, kot mi.

Vrhunec sprehoda po rovih bunkerja na robu Unške količevke je, vsaj po mojem mnenju, prihod na “razgledno okno” sredi stene udornice. od tu se nam odpre čudovit pogled na celotno udornico. Med tem, ko boste občudovali razglede sredi prepadne stene, pa bodite pazljivi, da ne boste preveč pogumno stopili do roba stene, saj je do dna koliševke še kar precej metrov in zdrs v globino zagotovo nebi bil prijetna izkušnja.

Na površju, na vzhodnem delu udornice (levo od parkirišča)(parkirišče se nahaja na severnem delu udornice), sotojijo ostanki kasarne, na koncu le-te pa je prav tako eden od glavnih vhodov v podzemni labirint. Najverjetneje boste tu prišli na površje in zaključili svoje potepanje po bunkerjih Unške koliševke.

V kolikor želite svoje potepanje po tukajšnjih znamenitosti še nekoliko podaljšati, imate zelo blizu Rakov Škocjan in Planinsko polje, pa tudi Cerkniško jezero, Postojna, Predjamski grad in ostale znamenitosti Notranjske in Osrednje Slovenske regije niso prav daleč stran.

3. Bloke in Lož

Bloški konec Slovenije je za povprečnega Slovenca še vedno zelo nepoznan. Če vas vprašam kdaj se bili nazadnje na Blokah, ali pa kdaj ste bili nazadnje v Ložu? Verjetno bo odgovor pri veliki večini precej podoben (seveda če niste iz tistih koncev). Pa še večina tistih, ki smo bili kdaj v teh koncih, smo se več ali manj skozi njih samo peljali.

V članku Družinski izlet na Bloke in LožOpens in a new tab. sem vam pripravil 5 precej različnih znamenitosti na tem koncu Slovenije. Vse od čudovitega 30 metrskega slapu, ki je skrit nekje na meji med Osrednjo Slovenijo in Notranjsko, pa izjemno priljubljeno Bloško jezero, verjetno za sotesko Kadice tudi še niste slišali, zares čudovita predvsem v pomladanskem in jesenskem času. Med Bloško polico in Ložom se nahaja verjetno najlepša in tudi najbolj ohranjena turistična jama v Sloveniji, Križna jama je s svojimi jezerčki po katerih se vozimo s čolni zares neverjetna! Še nekaj kilometrov bližje najbolj slavnim mraziščem na Notranjskem pa stoji verjetno najlepše ohranjen grad na Slovenskem, grad Snežnik.

Vse te lepote in še veliko več, boste lahko obiskali v čudoviti krožni turiOpens in a new tab., ki sem jo za vas pripravil pred kratkim. Super novica pa je, da lahko izlet odlično dopolnite z naslednjim predlogom, kjer bo govora o jezeru, ki je po površini 8x večje, kot Bohinjsko jezero!

4. Cerknica in Cerkniško jezero

Cerkniško jezero je enood največjih čudes, ki jih premore Slovenija. Vem, da ste vsi že slišali za to presihajoče jezero, ki se razprostira na Cerkniškem polju. A večina je verjetno podobna, kot sem tudi sam. Čeprav sem bil v Cerknici že ničkolikokrat, pa čudes jezera nisem šel pogledati, raziskati.

Še dobro, da sem se lotil tega bloga in da se brcnem v rit, ter si pogledam in spoznam takšne in podobne znamenitosti, ki nas obkrožajo. Izlet v okolico Cerknice je lahko zares neverjeten. Poleg Cerkniškega jezeraOpens in a new tab. je tu še Rakov škocjanOpens in a new tab., pa zgoraj opisane Bloke in Lož. Nedaleč stran je Planinsko polje in Planinska jama, pa bunkerji na Rapalski meji, SlivnicaOpens in a new tab., SnežnikOpens in a new tab., Postojna, Predjamski grad… Na dosegu roke imamo toliko svetovnih znamenitosti…

A če ostanem samo pri Cerkniškem jezeru, več o njem si preberite v članku z naslovom Cerkniško jezero – izleti in pešpoti, kjer sem vam predstavil čudovite tematske naravoslovne poti, ki so speljane po in ob tem naravnem čudežu.

5. Slovenska Istra

Glede na to, da se danes potepamo po notranjskem in primorskem koncu, bi bilo čudno, če nebi omenil še zelo zanimivega izleta po Slovenski IstriOpens in a new tab.. Tudi ta konec Slovenije sem precej slabo poznal, predvsem del, ki ni blizu morju. Naša Istra v svoji notranjosti skriva nekatere zares neverjetne naravne in kulturne znamenitosti.

Na poti raziskovanja Istre boste deležni prekrasnih razgledov, osupljivih kraških pojavov, praktično ves čas boste v objemu čudovite narave. Morda celo malce presenetljivo, ogledali si bomo izjemen slap in za konec, kot se spodobi, se bomo okopali v slani vodi našega morja.

6. Goriška brda

Goriška brda nekateri imenujejo tudi Slovenska Toskana. V Toskani sem sicer že bil, a je ne poznam tako dobro, kot Goriška brda. Ta sorazmerno majhen košček zemlje na zahodnem robu Slovenske države je pravi naravni in turistični biser. Izjemno prijazni ljudje (več ali manj je tako po vsej Sloveniji), čudovita arhitektura, številni grički po katerih se vijejo neskončni nasadi vinskih trt, pa številne češnje, fige, nasadi jagod, breskev in še in še.

Ob vsem tem, po čemur sicer poznamo Goriška brda, pa ta del Slovenije skriva še nekaj presenetljivih znamenitosti, nad katerimi sem sam vedno znova navdušen. Vabim vas, da si preberete predloge, ki sem jih za vas pripravil v članku z naslovom Izlet v Goriška brdaOpens in a new tab.. Predvsem pa da jih obiščete in uživate v vsem, kar vam ponujajo vasicer pod Sabotinom.

7. Bolnica Franja

V Sloveniji imamo ogromno število partizanskih bolnišnic, nekatere so prav lepo obnovljene in privabljajo številne turiste. A med vsemi bolnišnicami, ki so služile za oskrbo tudi zavezniških vojakov (v bolnici Franja so oskbeli kar precej vojakov zavezniških sil) med 2. Sjvjetovno vojno je najbolj slavna in najbolj znana bolnica Franja. Spomenik izjemne iznajdljivosti, požrtvovalnosti, razdajanja in poguma je prestal vse nevarnosti, ki so tamkajšnim delovcem in oskrbovancem grozile med to norijo pred 80-imi leti.

Bolnica Franja je pozicionirana v pratkično neprehodno sotesko Pasice, v bližini vasi Dolenji Novaki pri Cerknem. Idejo za postavitev bolnice na tem kraju je partizanskemu zdravniku Viktorju Volčjaku predstavil domačin Janez Peternelj. Prvo barako so v soteksi postavili konec leta 1943, bolnica pa je delovala vse do konca vojne 5. maja 1945.

Bolnica je svoje ime dobila po zdravnici Franji Bojc Bidovec, ki je bolnico vodila najdlje časa. Bolnico so med vojno dograjevali in ob koncu vojne je bilo v soteksi skritih 13 barak, ki so služile različnim namenom. Vse od rentgenske, kirurške, bolniške barake, pa do barake za invalide, hude ranjence, pa kuhinja, jedilnica, skladišče…

Prav neverjetno je, da bolnice niso odkrili. Kljub številnim akcijam, ki so jih v bližini imeli pripadniki okupatorskih sil, pa do bolnice niso nikoli prišli. V Sloveniji je med vojno delovalo več, kot 120 različnih bolnic, v kateirh se je zdravilo prek 15000 ranjencev, po večini slovenskih partizanov, nemalo pa je bilo tudi vojakov iz drugih republik bivše Jugoslavije, pa Italijanov, Nemcev, Francozov, Angležev, Rusov…

Zanimivo je, da v ostalih državah, odporniška gibanja niso poznala takšnih ilegalnih bolnišnic, kot v Sloveniji. To je še en pokazatelj, česa vsega smo sposobni slovenci, če stopimo skupaj.

Bolnica Franja je bila za javnost odprta že leto po koncu 2. Svetovne vojne, od leta 1963 je uradno spomeniško območje. Leta 2007 je potoku pasice uspelo tisto, kar ni okupatorju v 2. vojni. Visoka voda je praktično v popolnosti uničila celotno bolnico, odnesla je vse barake razen ene. Do leta 2010 so bolnico v popolnosti obnovili in jo ponovno postavili na ogled.

Z bolnico Franja danes upravlja Idrijski mestni muzej. Leta 2015 je Franja dobila Znak evropske dediščine, ki jo uvršča med območja, ki so pomembni deli skupne evropske dediščine in kulture.

V kolikor bolnice Franja še niste obiskali, potem je skrajni čas, da se zapeljete v Cerkno in si pogledate kaj vse je možno, v kolikor je nesebična želja po svobodi in pomoči večja od strahu, ki ga sejejo “vladarji”.

Zaključek

Naš sprehod skozi izlete po Sloveniji smo zaključili, v kolikor iščete še več idej, boste na straneh spletne strani vnaravo.si našli ogromno predlogov in destinacij, ki vas bodo navdušile. V kolikor pa pogrešate kakšnega od izletov pa mi je pišite in za vas bom raziskal znamenitosti, ki jih še ne poznamo. 😀

Imejte lep dan še naprej in pojdite Vnaravo!

Peter

Živijo, moje ime je Peter. Že vse življenje sem velik športni entuziast. Navdušen sem predvsem nad športi v naravi, vendar se pogosto znajdem tudi v dvoranah, saj sem tudi trener. Uživam v gibanju, v čudovitih razgledih, lepotah narave, njeni energiji. Skozi leta sem se naučil marsičesa, tako kar se tiče obnašanja v gorah, opreme, telesne priprave, soočanja s takšnimi in drugačnimi nevarnostmi in izzivi... Vse to in še kaj lahko najdete na tej strani.

Nedavni blog