Hribi v okolici Ljubljane – 6 odličnih idej


Mali Trebelnik

Ko pišem ta blog se je leto 2020 ravno dobro zključilo. To leto je bilo zares nekaj posebnega in upam, da ste iz njega potegnili kar se da pozitivnih stvari. Ena od zelo pozitivnih stvari je zagotovo ta, da smo precej bolje spoznali bližnjo okolico naših domov. Vse vzpetine v okolici Ljubljane, pa tudi drugod po Sloveniji so tako polne gibanja lačnih pohodnikov, da je to pravo veselje.

Na poteh, kjer sem v preteklih letih komaj kdaj srečal živo dušo, v tem obdobju redno srečavam cele družine, ki uživajo v energiji narave, svežem zraku, lepih razgledih (odvisno od dneva in lokacije) in aktivnem preživljanju prostega časa.Ker pa vem, da veliko ljudi svoje potepanje po naravi izkoristi tudi za druženje in obisk prijetnih in dobrih gostinskih lokalov, vam bom pri vsakem pohodu ponudil tudi možnost za kulinarične užitke (v kolikor vem zanjo).

Kljub temu, da je Ljubljanska kotlina praktično z vseh strani obdana s najrazličnejšimi vzpetinami, pa se pogosto zgodi, da ljudem zmanjka idej za skok v naravo in potem navadno vsak dan obiskujemo isti hrib.  Tudi sam imam svoj najbolj priljubljen vrh, na katerega skočim, ko je časa bolj malo, vendar pa, ko se le da, si skušam poiskati idejo za vzpon, ki ga še ne poznam, ali pa ga že nekaj časa nisem obiskal. Prav s tem namenom, vam bom danes podal 6 super idej za lepe vrhove v bližnji okolici Ljubljane.

Hribi v okolici Ljubljane so:

Mimogrede, če iščete še dodatne ideje za podobne izlete v okolici Ljubljane, vam bodo gotovo zanimivi članeki z nalsovom Družinski izlet v okolici LjubljaneOpens in a new tab.Kam na izlet v Osrednjeslovenski regijiOpens in a new tab.7 vrhov v okolici LjubljaneOpens in a new tab., Šmarna goraOpens in a new tab. in Hribi v Osrednjeslovenski regijiOpens in a new tab..

Planina nad Vrhniko – krožna pot skozi Star maln

  • Čas hoje: 3 ure
  • Dolžina poti: 7,2 km
  • Višinska razlika: cca 430 metrov
  • Zahtevnost poti: lahka
  • Izhodišče: parkirišče pri štirni (45.963, 14.2755Opens in a new tab.)
  • Priporočena obutev: športna pohodniška obutev
  • Primerno za psa: Da
  • Parkirnina: brezplačno

Planina nad Vrhniko in Star maln sta dve od najbolj priljubljenih pohodnih točkj na Vrhniki in njeni okolici. Kljub temu, da Vrhniko obkroža kar nekaj vrhov, je Planina praktično edini vrh, ki ga je moč obiskati tod okoli.

To krožno pot je najbolje začeti na izhodišču pri štirni. Za začetek pa se podamo proti Staremu malnu, kamor nas pelje makadamska cesta v sorazmerno ozki in s strmimi pobočji obdani dolini. Pri Starem malnu se dolina nekoliko razširi in odpre.

Tu je bil nekoč postavljen mlin, ki ga je poganjal potok Bela. Na mlin nas danes spominja obnovljeno mlinsko kolo in jez. V Starem malnu stoji tudi priljubljena koča, kjer si lahko privoščite različne dobrote in okrepčila. Ta kraj je v poletnih mesecih zelo priljubljena točka za vse, ki uživate v druženju in piknikih. Hladna dolina in neokrnjena narava kar vabita vse druženja željnih. Osvežilna temperatura Bele, pa je v bazenu za jezom nudi še dodatno ohladitev za vse razgreteže.

Lintvern, izvir Bele je kraški izvir in je označen za pravo čudo. Ta bruhalnik vode, ki je aktiven v z dežjem bogatem času, je pred več, kot 300 leti opisoval že naš slavni rojak Janez Vajkard Valvasor. V svojih zapisih je pisal o bruhalniku, ki iz svojih globin bruha mladiče zmaja. Verjetno so bili ti zmajčki le človeške ribice, ki bivajo v kraškem podzemlju. V kolikor boste želeli obiskati Lintvern, boste morali narediti rahel ovinek iz poti in jo podaljšati za kakšnih 15 minut.

Iz Starega malna nas proti vrhu Planine pelje lepa in sorazmerno malo obiskana pohodniška pot. Pot je tehnično precej enostavna, a vseeno verjetno najbolj »zahtevna« izmed vseh markiranih poti. Na vrhu Planine nas čaka zelo lepa in nova planinska koča, ki ponuja kar precej kulinaričnih dobrot. Vrh Planine je poraščen z gozdom. Razgled se nam odpira le proti severu. K sreči je poleg koče postavljen najvišji lesen razgledni stolp v Sloveniji. Potem, ko se povzpnemo nanj, smo 22 metrov višje in odpre se nam čudovit razgled nad krošnjami dreves. Razgled sega na vse strani neba, le proti Primorski nam ga nekoliko zastira bližnja Ulovka.

Spust s Planine proti našemu izhodišču lahko opravimo po dveh različnih poteh. Prva tista mimo bukve je nekoliko položnejša in nekaj 100 metrov daljša. Obe poti pa sta tehnično enostavni in primerni za vse pohodnike. Za celotno krožno pot boste potrebovali okoli 2 uri in pol zmerne hoje.

Pri obisku Planine po krožni poti imate že med samo potjo 2 možnosti za okrepčilo, ali v koči v Starem malnu, ali pa v koči na Planini. Obe možnosti vam toplo priporočam.

Tošč

  • Čas vzpona: 1 ura 50 min
  • Dolžina vzpona: 5.3 km
  • Višinska razlika: cca 620 metrov
  • Zahtevnost poti: lahka
  • Izhodišče: parkirišče pri kamnolomu (46.0759, 14.313Opens in a new tab.)
  • Priporočena obutev: športna pohodniška obutev
  • Primerno za psa: Da
  • Parkirnina: brezplačno

Iz Grmade se za naslednji vzpon ne bomo preselili prav daleč, pravzaprav samo na sosednji vrh. Tošč je namreč najvišji vrh Polhovgrajskih Dolomitov in tudi o njem sem v tem blogu že pisal. V članku z naslovom Lahki hribi – 6 super idejOpens in a new tab., smo se na Tošč povzpeli iz doline, tokrat pa bomo ubrali lažjo pot na na vrh krenili iz Topola.

Tošč sicer ni tako priljubljen, kot sosedna Grmada in prav zato je nekaterim pohodnikom še toliko bolj všeč. Prvi del poti proti Tošču bomo opravili po isti poti, kot če bi šli iz Topola na Grmado, a po okoli 2/3 poti nas bo smerokaz usmeril v desno proti kmetiji Gonte in Tošču. Kmetijo (tam se sicer še nisem ustavil, a ljudje ponudbo na kmetiji pohvalijo) bomo obšli po okoli 10ih minutah hoje. Na poti proti vrhu se boste sprehodili po slikovitem gozdu, ki je nekoliko drugačen, kot na primer okoli Krima, na Golovcu… Tu je presenetljivo veliko borovih dreves, podrastje je nekoliko drugačno in tudi pot je precej razmigana.

Na celotni trasi boste v 2 urah premagali okoli 400 višinskih metrov, tako da je pohod primeren tudi za otroke stare okoli 4-5 let.

Žal Tošč ni tako lep razgledni vrh, kot Grmada in najverjetneje zato tudi ni tako priljubljen, a vseeno povsem brez razgledov ne boste ostali.Ob obisku Tošča vam predlagam, da se ustavite v eni od dveh gostilen na Topolu. Prva je gostilna DobnikarOpens in a new tab., ki leži tik ob cesti, druga pa je gostilna na Vihri.

Žaba

  • Čas vzpona: 50 min
  • Višinska razlika: cca 200 metrov
  • Zahtevnost poti: lahka
  • Izhodišče: Dragomer (46.0183, 14.3851Opens in a new tab.)
  • Priporočena obutev: športna pohodniška obutev
  • Primerno za psa: Da
  • Parkirnina: brezplačno

Žaba je eden od vrhov v grebenu, ki ločuje Horjulsko dolino od Ljubljanskega barja. Vrh je predvsem priljubljen pri ljudeh, ki živijo v Dragomerju in Brezovici, ter naseljih tam okoli. Kljub temu, da vrh nima razgleda, pa vam ga ponujam, saj je celoten greben od Lesnega brda pri Vrhniki, pa do Podsmreke pri Brezovici prepleten z potkami, ki so primerne za družinske sprehode, trail teke, gorsko kolesarjenje… Pot, ki vodi po vrhu grebena je ves čas razmigana, lepo označena, ter vidna. Celotna trasa od Lesnega Brda pa do Podsmreke je dolga približno 15 kilometrov.

V kolikor želite Žabo oz. Debeli vrh, kakor ga tudi imenujejo obiskati na najbolj enostaven način, se zapeljite v Dragomer in avto pustite na parkirišču pri gasilskem domu. Tam vas bodo table usmerile proti robu naselja, kjer boste po nekaj korakih po makadamski cesti stopili na pohdno pot, ki bo strmo zavila v desno. Pot proti vrhu je precej razgibana, na nekaj mestih se vam bodo odprli tudi lepi razgledi proti naselju pod vami.

Steza proti vrhu je lepo označena s smerokazi na katerih nam žabec kaže pravo pot. Proti vrhu se bo pot precej položila. Vrh je opremljen z vpisno knjigo klopcami in lepim žabcom.

V kolikor vas bo pot na Žabo zlakotila, vam za okrepčilo predlagam gostilno Ponvica na BrezoviciOpens in a new tab..

Planina nad Borovnico

  • Čas vzpona: 50 min
  • Dolžina vzpona: 2,7 km
  • Višinska razlika: cca 440 metrov
  • Zahtevnost poti: lahka
  • Izhodišče: parkirišče na železniški postaji (45.9212, 14.3673Opens in a new tab.)
  • Priporočena obutev: športna pohodniška obutev
  • Primerno za psa: Da
  • Parkirnina: brezplačno

Za naš naslednji vzpon se bomo podali na manj znan vrh, ki se nahaja na skrajnem jugo-zahodu Ljubljanskega barja. Planina nad Borovnico se dviga vzhodno od borovniške kotline in je zelo lep a ne preveč razgleden vrh, saj je Planina več ali manj poraščena z gozdom. Kljub temu pa so gozdarji gozd zaradi žleda in lubadarja na nekaterih točkah tako razredčili, da se nam vseeno ponujajo lepi razgledi proti Borovnici in okolici.

Vzpon na Planino je tehnično zelo enostaven a fizično sorazmerno zahteven in na nekaterih mesih precej strm. Pot proti vrhu sicer ni opremljena z markacijami, vendar so jo z smerokazi zelo lepo opremili otroci in vzgojiteljice borovniškega vrtca. Pot so poimenovali Češnjeva pot.

Za vzpon na Planino nad Borovnico bo najboljše, da se zapeljete do železniške postaje v Borovnici. Planina nad Borovnico je hrib, ki se dviguje na železniško postajo. Da pridete na začetek Češnjeve poti se je potrebno podati levo iz parkirišča (proti severu), po cca 100m boste prišli do podhoda pod železniško progo, na drugi strani podhoda, pa vas bo prva od ličnih tabel na Češnjevi poti usmerila desno po ozki asfaltirani cesti. A že po nekaj 10 metrih, se pot usmeri levo in nas po lepo vidni potki popelje do nekdanje čuvajnice, ki je stala na stari trasi železniške proge Dunaj- Trst.

Le nekaj metrov naprej od čuvajnice se je namreč začel najveličastnejši most na tej železniški proti. Borovniški viadukt je bil največji opečnati viadukt v Evropi in pravi gradbeni podvig tedanjega časa. Viadukt, ki je bil dolg 561 metrov in je povezoval vzhodni in zahodni del Borovniške kotline so zgradili v pičlih 6ih letih. Na najvišjem delu je bil most visok 38 metrov. Most pa je bil porušen med drugo Svetovno vojno, saj je bila železnica Dunaj- Trst ena glavnih oskrbovalnih poti takratne okupatorske vojske.

Od nekdanje čuvajnice nas pot po vlaki zapelje v gozd in sprva zmeren vzpon se po nekaj 100 metrih nekoliko strmeje vzpne in skoraj do vrha ne popušča. Vrh Planine je precej neizrazit in razpotegnjen. Pot v dolino lahko uberete po drugi poti, vendar boste potrebovali nekaj orientacijskih spretnosti, a poti so lepo vidne in sorazmerno dobro shojene. Za celoten izlet z vzponom in spustom boste potrebovali okoli uro in pol zmerne hoje.Za morebitno okrepčilo vam priporočam picerijo Kim-viOpens in a new tab., ki vam ponuja tudi jedi z žara. Ob njej pa je v borovnici še gostilna GodecOpens in a new tab., kjer lahko obiskovalec dobri marsikaj dobrega za pod zob.

Veliki Trebelnik

  • Čas hoje: 2 uri 45 min
  • Dolžina krožne poti: 9 km
  • Višinska razlika: cca 550 metrov
  • Zahtevnost poti: lahka
  • Izhodišče: parkirišče pri lovskem domu (45.9212, 14.3615Opens in a new tab.)
  • Priporočena obutev: športna pohodniška obutev
  • Primerno za psa: Da
  • Parkirnina: brezplačno

Veliki Trebelnik je najvišji vrh med vsemi vrhovi, ki obdajajo Borovniško kotlino na njenem zahodnem robu. Dviga se nekaj čez 800 metrov visoko nad morsko gladino. V enem izmed člankov smo že opisali pot na Mali TrebelnikOpens in a new tab., ki je sicer nekaj metrov nižji, a je bolj razgleden vrh, saj se nahaja na travnatem pobočju, Veliki Trebelnik pa je vrh obdan z gozdom. Zato morda ni tako zanimiv za pohodnika, a vseeno se ga splača obiskati.

Vzpon na V. Trebelnik lahko združimo tudi v delno krožno pot preko M. Trbelnika in si naredimo čudovit sprehod po Pokojiški planoti. Vzpon na V. Trebelnik bomo enako, kot tistega na Mali, začeli pri lovskem domu v Borovnici, se usmerili proti zahodu, po nekaj 100 metrih se bomo sprehodili pod enim najlepših železniških mostov v Sloveniji, pod Jelenovim viaduktom. Nekaj metrov kasneje pa se bo naša pot začela postavljati precej pokonci.

Pot sicer ni markirana, a je lepo uhojena in dobro vidna skozi celoten vzpon. Do Vrha Trebelnika se bomo povzpeli za skoraj natančno 500 višinskih metrov. Pot nas bo peljala navzgor praktično v ravni črti in zaradi tega je vzpon ves čas napet.

V kolikor boste želeli pot nadaljevali še na Mali Trebelnik, se boste morali spustiti na drugo stran Trebelnika, po nekaj 100 metrih lepo speljane potke se boste znašli na cesti, ki vodi od Verda proti Pokojišču. Mi se bomo po cesti usmerili levo in ji sledili le nekaj 100 metrov in jo na desnem ovinku, tik preden se cesta bolj strmo začne spuščati, zapustili. Levo bomo opazili lepo traktorsko pot, ki nas popelje med številnimi leskami, praprotjo, ter travnikom ujetim v gozd. Pot ni prav dobro uhojena, a vseeno dobro vidna. Sledimo jih naslednjih cca 400 metrov, ko bomo skozi nekakšen redek gozd prišli do obširnih pašnikov.

Tu se pot nekako konča, in se bomo preko pašnika, nekoliko v levo podali v klanec. Čez dobrih 100 metrov, bomo prišli do Malega Trebelnika. Od tam pa bomo nadaljevali levo po lepi uhojeni poti prek pašnikov, cca 100 metrov nižje pridemo do čudovite razgledne točke, sicer odskočišča za jadralne padalce. Pot, ki nas bo peljala proti dolini pa bo ves čas markirana in bo nekoliko bolj položna, kot pa je bil sam vzpon.

Za celoten sprehod bomo potrebovali okoli 2 uri in pol hoje, vendar pa je dobro prišteti še nekaj 10 minut, ki jih boste verjetno porabili za uživanje v razgledih in čudoviti neokrnjeni naravi.Za morebitno okrepčilo vam priporočam picerijo Kim-viOpens in a new tab., ki vam ponuja tudi jedi z žara. Ob njej pa je v borovnici še gostilna GodecOpens in a new tab., kjer lahko obiskovalec dobri marsikaj dobrega za pod zob.

Velika planina

Verjetno ga ni Slovenca, ki nebi poznal Velike planine. Nisem 100%, a zelo verjetno je to planina v Sloveniji, ki je najbolj posejana z vikendi (kočami) in tudi najbolj obiskana. Velika planina je planota v Kamniško. Savinjskih Alpah, katere najvišji vrh seže nekaj prek višine 1600 metrov. Na planoto nas vodijo številne pešpoti, gondola pa tudi z avtom se lahko pripeljemo zelo visoko.

Več podrobnosti o lahkem družinskem sprehodu na in po Veliki planini pa si lahko preberete v članku z naslovom Kam v hribe z otrokiOpens in a new tab..

Tako, to je bilo 6 raznolikih idej za potepanje po vrhovih okoli Ljubljanske kotline. Želim vam obilo užitkov in pojdite Vnaravo!

Peter

Živijo, moje ime je Peter. Že vse življenje sem velik športni entuziast. Navdušen sem predvsem nad športi v naravi, vendar se pogosto znajdem tudi v dvoranah, saj sem tudi trener. Uživam v gibanju, v čudovitih razgledih, lepotah narave, njeni energiji. Skozi leta sem se naučil marsičesa, tako kar se tiče obnašanja v gorah, opreme, telesne priprave, soočanja s takšnimi in drugačnimi nevarnostmi in izzivi... Vse to in še kaj lahko najdete na tej strani.

Nedavni blog