Hribi v osrednji Sloveniji – 9 razglednih vrhov


Planinska gora

Osrednja Slovenija je sicer precej manj hribovita, kot nekatere druge regije v našli lepi deželi. Kljub temu, da v okolici Ljubljanske kotline nimamo tako markantnih vrhov, kot kje drugje po Sloveniji, pa imamo v osrednjeslovenski regiji k sreči tudi del Kamniško- Savinjskih Alp, Polhograjske dolomite, Krimsko hribovje in še nekatere druge zanimive in lepe točke.

V zadnjem letu se je iskanje vrhov po regijah močno povečalo, predvsem veliko je ljudi, ki iščete ideje za izlete in vzpone v osrednji Sloveniji. Nič čudnega, saj je to naša največja regija, kar se tiče števila prebivalcev. V tem članku vas bom popeljal po precej raznolikih vrhovih okoli Ljubljanske kotline in ostale Osrednje Slovenije, ob tem pa vam bom predlagal tudi kje se lahko okrepčate v preverjetno dobrih gostilnah v bližini izhodišč, ali ob poti.

Hribi v Osrednjeslovenski regiji so:

  1. Krim
  2. Polhograjska Grmada
  3. Menina planina
  4. Kamniško sedlo
  5. Kožljek
  6. Debenji vrh
  7. Sveti Jakob
  8. Jeterbenk
  9. Grmada (Planinaska gora)

V kolikor iščete podobne izlete v okolici Ljubljane, vam svetujem, da si preberete bloge z naslovi Kam na izlet z otrokiOpens in a new tab., Kam na izlet v Osrednji SlovenijiOpens in a new tab., Hribi v okolici LjubljaneOpens in a new tab. in Družinski izlet v okolici LjubljaneOpens in a new tab..

1. Krim

  • Višna: 1107 m
  • Dolžina: 6.1 km
  • Višinska razlika: 770 m
  • Čas vzopna: 2 ure 10 min
  • Primerno za psa: Da
  • Izhodišče: Iška (45.9311, 14.5157Opens in a new tab.)

Če sem v uvodu omenil pomankanje markantnih hribov v okolici Ljubljanskega barja, pa je Krim gotovo eden od le-teh. S svojimi 1107 metri je Krim najvišji vrh na obronkih Ljubljanske kotline. Številna izhodišča, ki vodijo na ta vrh so dobro obiskana.

O vzponu na Krim sem že pisal, a danes se bomo nanj podali iz vasi Iška, nekaj kilometrov pred Iškim Vintgarjem. Avto bomo pustili na parkirišču, ki leži nekaj metrov pred križiščem, kjer cesta v ostrem desnem ovinku zavija proti Gornjemu Igu (naravnost Iški vintgar).

Table nas bodo usmerile proti Iškemu vintgarju, a po cesti bomo hodili le nekaj 100 metrov, potem pa bomo stopili na markirano gozdno pot, ki nas bo za hišo popeljala proti vrhu Krima. Pot je cel čas zelo lepo označena. Nekajkrat bomo prečkali cesto in nekaj časa tudi hodili po njej, a večino časa se bomo vzpenjali po prijetni gozdni poti, ki nas bo v približno dveh urah zmerne hoje pripeljala na vrh hriba, ki je bil še pred 20 leti navadnim smrtnikom nedostopen. Seveda ne zaradi svoje zahtevnosti, temveč zato, ker je bilo to vojaško zaprto območje.

Kar se tiče skrbi za poln želedček, na Krimu oz. pot na Krim ne bi smelo biti težav, saj je na vrhu Krima odprta planinska koča, ki pohodniku nudi zavetje v mrzlih mesecih in slabem vremenu in lep vrt z razgledom v lepem vremenu. Poleg tega pa seveda tudi nekaj dobro t iz kuhinje in hladilnika.

O poti na Krim z izhodiščem pri Jezeru v Podpeči pa si lahko preberete v članku z naslovom Vrhovi v okolici LjubljaneOpens in a new tab..

2. Grmada (Polhograjska)

  • Višna: 898 m
  • Dolžina: 2,9 km
  • Višinska razlika: 250 m
  • Čas vzpona: 1 ure 10 min
  • Primerno za psa: Da
  • Izhodišče: Belo (46.0816, 14.3567)Opens in a new tab.

Tudi Grmada je eden od vrhov v okolici Ljubljane, ki je poznan praktično vsakemu pohodniku na tem delu Slovenije. In tudi o Grmadi sem v blogu že pisal. V članku z naslovom vrhovi v okolici LjubljaneOpens in a new tab. smo se proti vrhu te, le meter nižjega vrha, kot 900 metrov podali iz središča Polhovega Gradca, tokrat pa se bomo na pot podali iz izhodišča, ki nam ponuja pot, po kateri pohodnik premaga nekaj manj višinskih metrov in je bolj primerna za družinske pohode. To izhodišče je vasica Belo, ki leži na nadmorski višini 650 metrov.

Vas se začne z nekaj vikendi in novejšimi hišami, mi pa cesti sledimo mimo njih proti kmetiji odprtih vrat pr’ Lenart.  V bližini kmetije bomo videli table in markacije, ki nas bomo usmerile na slabo uro in pol dolg sprehod proti Grmadi.

Pot je polna lepih razgledov in zares primerna za pohod tudi z vašimi mladimi pohodniškimi nadobudneži. Vodi nas po slikovitih potkah, ki so speljane po čudovitem borovem gozdu, nekaj kasneje pa se pot priključi tisti poti iz Topola, od tam pa se le-ta nekoliko razširi in v nekaj 10 minutah smo pod Grmado, do vrha katere nas loči le še okoli 20 minutni zaključni vzpon.

Grmada je hrib, ki ima zagotovo ene najlepših razgledov v vseh Polhograjskih dolomitih. Z nje se vidi praktično celotno Ljubljano, na drugi strani je kulisa Julijcev, pa pred njimi najvišji vrhovi Škofjeloško – cerkljanskega hribovja, seveda se vidijo tudi Kamniške Alpe, pa nekateri primorski vršaci in še veliko lepih točk boste našli med opazovanjem s tega razglednega vrha.

Izlet na Grmado si lahko naredite kot popoldanski skok na zrak, ali pa kot nedeljski malo daljši sprehod. Zelo odvisno od kje boste štartali in koliko časa ste si pripravljeni vzeti za hojo. A neglede na to, katero izhodišče boste izbrali, je Polhograjska Grmada vrh, ki ga boste želeli še obiskati.

V kolikor vas je sprehod na Grmado zlakotil, se lahko na Topolu ustavite v dveh gostilnah, ki jih ljudje navadno zelo pohvalijo, sam pa jih žal ne poznam, oz. tam še nisem bil gost. Prva je gostilna DobnikarOpens in a new tab., ki leži tik ob cesti, druga pa je gostilna na Vihri.

3. Menina planina

Menina planina leži v Kamniško –Savinjskih Alpah, in tudi ta obširna zakrasela planota je podobno visoka, kot njena bolj znana soseda- Velika planina. Velika razlika pa je v obiskanosti, saj na Menini planini ne boste srečali celih kolon ljudi. Meni osebno je Menina planina morda še za odtenek lepša in bolj slikovita. Je pa res, da nima tako lepih koč in toliko gostinske ponudbe, kot Velika planina.

Tudi o Menini planini sem na tem blogu že pisal in to dvakrat. V kolikor vas mika obisk te planote v krožni turi, potem si preberite članek za naslovom Kam v hribe z otrokiOpens in a new tab., v kolikor pa želite premagati nekoliko več višinskih metrov in se nameravate na vrh podati z doline, pa vam predlagam članek z naslovom Menina planinaOpens in a new tab..

Kar se tiče hrane in pijače, vam zares toplo prioročam, da se ustavite v domu na Menini planini, z njim upravlja planinso društvo Gornji grad. Vedno, ko sem bil tam, sem bil toplo sprejet, postrežen z dobro voljo in nasmehom, ob tem pa je bila hrana odlična, cene pa tudi zelo sprejemljive.

4. Kamniško sedlo

Od vseh predlogov, ki vam jih podajam v tokratnem članku pa en predlog kar precej izstopa. Kamniško sedlo je namreč fizično precej zahtevnejša tura, kot vse ostale. A tehnično je tudi ta vzpon precej enostaven. Torej, v kolikor ste v sorazmerno dobri formi, potem vam vzpon na vrh sedla ne bi smel predstavljati prevelikega izziva.

O vzponu na sedlo iz Kamniške Bistrice sem pisal v članku z naslovom Hribi pozimiOpens in a new tab..

V kolikor boste na sedlo skočili v poletni sezoni, potem se boste lahko okrepčali v koči na Kamniškem sedlu, sicer pa vam priporočam, da imate malico s sabo. v Dolini pa imate kar nekaj možnosti za kulinarične užitke v Kamniku in njegovi okolici.

5. Kožljek

  • Višna: 788 m
  • Dolžina: 2,6 km
  • Višinska razlika: 340 m
  • Čas vzpona: 1 ura 10 min
  • Primerno za psa: Da
  • Izhodišče: Vrzdenec pri cerkvi (46.02Opens in a new tab.2Opens in a new tab.2, 14.2663Opens in a new tab.)

Kožljek je precej lepo razgledni vrh na robu Polhograjskih dolomitov. Povprečnemu pohodniku vrh verjetno ni poznan, saj ga po večini obiskujejo domačini iz Horjulste doline in bližnje okolice. Je pa vrh vseeno (vsaj po mojem mnenju) lepši, kot marsikateri vrh, ki ga pohodniki iz Ljubljane in bližnje okolice “drajsajo” dan za dnem.

Pot po kateri se bomo sprehodili do vrha Kožljeka je zelo dobro označena in tudi sorazmerno dobro uhojena, primerna je tako za družinske sprehode, kot tudi hitre skoke iz meglenega kotla, ki pozimi pokriva nižine v okolici Ljubljane. Za izhodišče se bomo zapeljali v vas Verzdenec, pravzaprav do konca vasi (gledano iz smeri Horjula), kjer stoji cerkev, ob njej pa je urejeno nekaj parkirnih mest.

Od tu nas bodo v dve različni smeri povabile planinske table, ki stojijo na robu gozda. Mi se bomo po vlaki usmerili naravnost proti vrhu Kožljeka, je pa moč narediti tudi zelo lepo krožno pot, kjer spotoma osvojite še bolj znani vrh Koreno nad Horjulom.

Nekje na polovici vzpona nas pot pripelje na rob jase, kjer markacije zavijejo v desno, na asfaltirano cesto, mi pa se lahko prek travnika, po poti sprehodimo do vasi Samotorca. Na travniku se nam bodo odprli že prvi čudoviti razgledi proti vrhovom na južni strani Ljubljanskega barja in Primorski.

V vasi praktično zgolj prečkamo cesto in se usmerimo desno po potki do ceste, ki ji nato sledimo nekaj 100 metrov, do sedla oz. kapelice, kjer se ponovno sprehodimo na travnik in zadnjih nekaj 10 metrov še skozi gozd.

Celoten vzpon od prihoda na prvi travnik pa do vrha nas razvaja z zrazgledi na vse strani neba. V vrha, ki je sicer delno poraščen se nam odpre čudovit pogled na Tošč in Grmado, za njima pa se v lepem in čistem vremenu bohoti Storžič, nekoliko bolj desno pa ostali vrhovi Kamniških Alp.

6. Debenji vrh

  • Višna: 530 m
  • Dolžina: 2,1 km
  • Višinska razlika: 240 m
  • Čas vzpona: 40 min
  • Primerno za psa: Da
  • Izhodišče: parkirišče ob železnici (46.0632 14.6244)Opens in a new tab.

V tokratnem blogu se bomo vzpeli še na en sicer izjemno priljubljen vrh, ki pa ga vglavnem obiskujejo samo domačini, oz. okoliški prebivalci. Debenji vrh je s 530 metri višine namreč najvišja vzpetina Kašeljskega gričevja, ki se vzpenja nad Zalogom.

Proti vrhu vodi ogromno poti, a danes se bomo vzpeli po tisit najbolj dostopni s parkiriščem ob glavni cesti, ki vodi od Zaloga proti Podgradu. Kmallu ko zapeljemo prek mostu čez Ljubljanico, bomo na desni strani zagledali lepo urejeno parkirišče, tu pustimo jeklenega konjička in se skozi kolonco podamo v gozd.

Kmalu po tem, ko se bomo začeli vzpenjati se bo od glavne poti odcepila ena, pa nato še druga potka… Izberemo lahko katero koli, vse nas bodo pripeljale do vrha, s to razliko, da je ena bolj strma, ima več korenin, je ožja, kot durga, ali tretja. Vse poti pa so zelo podobne tistim okoli Šmarne gore, ali pa Golovca. Lepo urejene, široke in zelo dobro uhojene.

V kolikor bomo ves čas hodili po “glavni” najširši poti, potem naklonine ne bodo prehude, do vrha prve vzpetine pa bomo potrebovali okoli 25 minut huje. Iz vrha prve vzpetine se bomo za kratek čas spustili in v okoli 15 minutah dosegli naš cilj na Debenjem vrhu.

Debenji vrh je sicer poraščen z drevesi, a je na vrhu postavljen manjši razgledni stolp, ki nam omogoči nekaj čudovitih pogledov proti Zalogu, ostali Ljubljani, Krimu, in še nekaterim nekoliko bolj oddaljenim vrhovom. Škoda, da drevesa niso kak meter nižja, ali pa stolp nekaj metrov višji, saj bi bili razgledi zares sijajni.

Imamo pa še eno lepo možnost, da se na Debenjem vrhu naužijemo pogledov na bližnje in oddaljene objekte. V kolikor se sprehodimo le kakšnih 100 metrov naprej od vrha, bomo prišli do električnih dalnovodov, pod katerimi je poseka, ta pa nam omogoča, da si brez drevesnih krošenj ogledamo Zalog z bližnjo in dalno okolico…

Pot na Debenji vrh nam bo vzela okoli 40 minut zmerne hoje. V kolikor iščete bolj osamljene ideje za pohajkovanje po naravi, potem ta predlog ni primeren za vas.

 7. Sveti Jakob

  • Višna: 806 m
  • Dolžina: 1,6 km
  • Višinska razlika: 130 m
  • Čas vzpona: 40 min
  • Primerno za psa: Da
  • Izhodišče: parkirišče pri OŠ na Katarini (46.0937, 14.3696Opens in a new tab.)

Iz izliva Ljubljanice v Savo pa se bomo preselili v Polhograjske dolomite. Polhograjci so v Osrednji Sloveniji hribovje, ki nam poleg Kamniških Alp ponuja največ različnih možnosti za različne izlete in užitke v naravi.

Sveti Jakob je ob Grmadi verjetno najbolj obiskan vrh v tem hribovju. To ni nič čudnega, saj nam vrh ponuja enega najlepših razgledov na Kamniške Alpe, se posebej pa na StoržičOpens in a new tab.. Z vrha, ali pa zelo bližnje okolice imamo možnost uživanja v razgledih na vse strani neba. In prav zares so to čudoviti pogledi v katerih lahko uživate in uživate.

Na vrhu Svetega Jakoba je postavljena cerkev, zaradi katere je ta vrh moč prepoznati že od daleč. Vrh je dostopen tudi s kolesom, ali pa otroškim vozičkom, tako da je to zares primerna izletniška točka za vse narave željne pohodnike.

Najbolj priljubljeno izhodišče za skok na Svetega Jakoba je vas Topol, ki leži okoli 40 minut hoda od vrha. Na Topolu, ob šoli je urejeno precej veliko parkirišče, kjer pustite svoje vozilo. Table, so sicer postavljeno nekoliko višje, a iz parkirišča se usmerite levo po asfaltirani cesti mimo nekaj hiš (v kolikor imate voziček, pojdite desno), tam pa se bo asfalt končal in table vas bodo usmerile nekoliko levo po lepi potki, ki se bo čez nekaj 10 metrov priključila širši poti, ki je primerna tudi za kolesa in vozičke. Pot se tu skoraj povsem položi in po kakšnih 200-300 metih bomo že zagledali naš cilj. V zelo zmernem tempu bomo do vrha 806 metrov visokega Svetega Jakoba potrebovali še kakšnih 20 minut.

Glede na to, da boste na Svetega Jakoba skočili iz Topola, vam za morebitno okrepčilo predlagam isti gostilni, kot pri obisku Grmade. Prva je gostilna DobnikarOpens in a new tab., ki leži tik ob cesti, druga pa je gostilna na Vihri.

8. Jeterbenk

  • Višna: 774 m
  • Dolžina: 2 km
  • Višinska razlika: 120 m
  • Čas vzpona: 40 min
  • Primerno za psa: Da
  • Izhodišče: parkirišče pri OŠ na Katarini (46.0937, 14.3696Opens in a new tab.)

Ko smo že v teh koncih, pa se bomo podali še na Jeterbenk, ki je vrh na katerega se lahko vzpnete z istega izhodišča, kot na Svetega Jakoba. Vrhova sta le kakšnih 30 minut hoda drug k drugemu. Tako da lahko  v kolikor vam je vzpon na enega premalo, oba združite v en dan, ali pa ju napadete v različnih dnevih.

Je pa vzpon na Jeterbenk podoben, kot tisti na Jakoba. Predvsem vam te vrhove priporočam, v kolikor imate majhne otroke in jih šele navajate na užitke v naravi. V kolikor pa hodite sami in imate dovolj časa in ste tudi v solidni formi, pa lahko oba vrhova združite v en dan in jima dodate še Grmado, po želji pa tudi ToščOpens in a new tab..

Za vzpon na Jeterbenk prav tako parkirate na parkirišču pri šoli, od tam pa se napotite desno proti gostilni, po nekaj metrih boste prišli do križišča, na katerem je polno smerokazov, ki vas usmerjajo v vse smeri. Mi se bomo napotili levo po sorazmerno strmi asfaltni cesti, ki nas bo po nekaj minutah hoje pripeljala do cerkve Svete Katarine, od tam nadaljujemo naravnost in po nekaj minutah bomo prišli do zadnjega razpotja pri kapelici, kjer nadaljujemo naravnost.

Pot je še posebej lepa v zgodnih spomladanskih tednih, ko je tod okoli polno žafrana, pa tudi posedanje na klopcah, ki so postavljene ob poti in na samem vrhu je ob toplih sončnih žarkih zelo prijetno. Na vrhu Jeterbenka je včasih stal velik križ, za katerim pa je ostal samo njegov temelj.

9. Grmada (Planinska gora)

  • Višna: 873 m
  • Dolžina: 3 km
  • Višinska razlika: 370 m
  • Čas vzpona: 1 ura
  • Primerno za psa: Da
  • Izhodišče: parkiriše na robu vasi Planina (45.8266, 14.2369Opens in a new tab.)

Za zadnji vrh izmed vseh v tem blogu pa sem vam pripravil še eno Grmado. Grmado nad Planinskim poljem oz. Grmado na Planinski gori, ki leži nekaj 100 metrov izven osrednjeslovenske regije, a mislim, da tu nebi smelo bit težav. Grmada je drugač vrh, za katerega večina ljudi gotovo ve, kje leži, a na njem skoraj zagotovo še niste bili.

Vrh je pri okoliških prebivalcih precej priljubljen, to je moč videti že po velikosti parkirišča, ki je namenjeno avtomobilom vseh pohodnikov. Danes bomo za izhodišče vzeli parkirišče pri kamnolomu ob koncu vasi Planina (iz smeri Logatca se peljemo proti Postojni skozi vas Planina, praktično na koncu vasi nas bodo table usmerile desno proti Predjamskemu gradu, na naslednjem križišču pa bomo zavili desno in po nekaj 10 metrih parkirali svoje vozilo.

Proti vrhu tega rahlo planotastega vrha nas peljejo praktično vse poti. V kolikor se boste od parkirišča usmerili levo na makadamsko pot, ki vas bo pripeljala do precej strme vlake, ali pa boste od parkirišča nadaljevali še kakšnih 100 metrov v desno, kjer vas bo napis na skali usmeril v levo prek kamnoloma proti vrhu, lahko pa boste našli še kakšno svojo pot…

Vse poti se bodo nekoliko višje združile in vas pripeljale do cerkve Svete Marije. Na nekaj odsekih se nam bodo že med samim vzponom odprli lepi pogledi na vse strani. Od cerkve lahko proti vrhu Grmade nadaljujete po cesti, a vam priporočam, da pred cerkvijo zavijete desno, kjer vas bo lepo uhojena potka peljala v gozd in nekaj višje se boste priključili cesti, ki ji boste sledili skozi gozd do mesta, kjer se na desno odpre travnik, po katerem vas bo pot popeljala proti vrhu Grmade (držite se desne).

Grmada, ki sicer ni najvišji vrh v okolici je na vrhu obdana z nizkimi drevesi in s samega vrha ne boste mogli zares uživati v razgledih. A so sosednji vrhovi, ki niso prav daleč stran goli in izredno lepo razgledni, tako da vam priporočam, da se še malo sprehodite in uživate v zares lepi naravi. Obisk Grmade vam priporočam v zgodnje pomladanskih tednih, ko je sonce tu še sorazmerno prizanesljivo. V poletni vročini, pa se na pot podajte zgodaj, sicer bo peklensko.

Po vrhu Planinske gore je bila v času med obema Svetovnima vojnama speljana tudi linija bunkerjev Rupnikove linije. In na sosednjem vrhu Grmade je še precej dobro ohranjen bunker, v katerega se lahko tudi spustite.

Ob spustu v dolino bodite pozorni, da se boste držali bolj desno, saj v kolikor boste zgrešili pot, se vam lahko zgodi, da se boste znašli na napačnem koncu vasi Planina (na začetku, namesto na koncu, gledano iz Ljubljanske strani).

V kolikor boste Grmado vzeli kot družinski izlet, ali druženje z pripadajočim obrokom, vam predlagam, da se zapeljete do Unca, kjer je gostilna Portus. Moja izkušnja z njimi je zelo dobra, sem pa že slišal tudi nekatere pritožbe, a saj je vedno tako.

Zaključek

Na strani Vnaravo.si imamo še nekaj člankov z opisom podobnih lahkih izletniških točk v okolici naše prestolnice. Vabim vas, da si preberete tudi članke za naslovi Hribi v osrednejslovenski regiji, Hribi v okolici Ljubljane, Kam v hribe z otroki, 7 vrhov v okolici Ljubljane, Lahke planinske poti in še ostale članke v kategoriji družinskih izletov.

Tako, to je bilo naših 9 zelo različnih idej za izlete v Osrednjeslovenski regiji. Verjamem, da ste vsi našli idejo za izlet, če ne za danes pa za kdaj v prihodnje. Imejte se lepo in pojdite Vnaravo!

Peter

Živijo, moje ime je Peter. Že vse življenje sem velik športni entuziast. Navdušen sem predvsem nad športi v naravi, vendar se pogosto znajdem tudi v dvoranah, saj sem tudi trener. Uživam v gibanju, v čudovitih razgledih, lepotah narave, njeni energiji. Skozi leta sem se naučil marsičesa, tako kar se tiče obnašanja v gorah, opreme, telesne priprave, soočanja s takšnimi in drugačnimi nevarnostmi in izzivi... Vse to in še kaj lahko najdete na tej strani.

Nedavni blog