Kam na izlet v osrednji Sloveniji – 14 super idej za enodnevni izlet


Razgledišče pod Srnjakom

Ljudje smo bitja navad in tudi sam se kaj hitro zalotim, da se pri določenih stvareh omejujem na že poznano, že videno… in nič drugače ni tudi pri raznoraznih aktivnostih v naravi. Imam sicer nekaj tistih »velikih« destinacij, ki jih želim obiskati in te imam zapisane tako v glavi, kot na papirju. Večji problem pa je pri tistih hitrih popoldanskih skokih v naravo, predvsem spomladi in poleti, ko so dnevi že tako dolgi, da imamo popoldne še precej časa, pred sončnim zahodom. Zato je vprašanje kam na izlet v osrednjeslovenski regiji lahko precej dobro vprašanje.

Predlogi za izlet v osrednji Sloveniji so zelo raznoliki in primerni za vso družino. Lahko si izberete posamično destinacijo in se odpravite na nekajurni skok v naravo, ali pa združite 2 ali 3 predloge in se na raziskovanje osrednjeslovenske regije podate za cel dan. Izleti so razporejeni v nekakšnem vrstnem redu v smeri urinega kazalca od Iga pa vse do Logatca.

Ideje za izlete v osrednjeslovenski regiji:

  1. Ribniki v dolini Drage pri Igu
  2. Iški vintgar
  3. Rakitna in naravoslovna učna pot
  4. Pekel pri Borovnici
  5. Bistra TMS in gozdna učna pot
  6. Izvira Ljubljanice
  7. Planina nad Vrhniko in Ulovka
  8. Star maln in bruhalnik Lintvern
  9. Pot škratov v Bevkah
  10. Učna pot v Bevkah
  11. Bobrova pot v Blatni Brezovici
  12. Pot ob rimskem zidu
  13. Bunkerji na Rupnikovi liniji v Zaplani
  14. Razgledna točka pod Srnjakom

V kolikor iščete podobne ideje za izlete po Sloveniji vam predlagam, da si preberete članke z naslovom Kam na GorenjskemOpens in a new tab., Jezersko izlet v naravoOpens in a new tab., Nedeljski izlet v naravoOpens in a new tab., Družinski izlet na GorenjskemOpens in a new tab. in Kam na izletOpens in a new tab..

1. Ribniki v dolini Drage pri Igu

  • Dolžina poti: 6 kilometrov in 3,2 kilometra učna pot
  • Čas: ribniki- 1 ura in 30 min, učna pot: 1 ura
  • Tip poti: Sprehajalna pot
  • Izhodišče: 45.9463, 14.5498Opens in a new tab.

Dolina Drage je kratka tektonska dolina, ki je nastala s posedanjem Ljubljanskega barja. Dolina je dolga le 1,5 kilometra, v njej pa se nahaja pravi raj za številne ptice, v okolici ribnikov naj bi jih gnezdilo več, kot 150 vrst. v ribnikih naj bi živelo 7 različnih vrst rib, številne dvoživke, da o rastlinah niti ne pisem…  7 ribnikov, ki ležijo v dolini so sicer umetno narejeni in so posledica kopanja gline v 18 stoletju, glino pa so po večini uporabljali za izdelavo opek.

Dolina Drage je bila pred nekaj leti dodana v evropsko varnostno območje Natura 2000.

Če se boste odločili za sprehod med ribniki, bo verjetno najbolje, če svoje svoje vozilo pustite pri socialno varsvetnem zavodu. Od tam pa se po cesti sprehodite proti notranjosti doline. Predlagam vam, da si najprej ogledate ribnike v notranjosti doline, za konec pa si pustite krožno pot še mimo dveh ribnikov, ki sta nekoliko bolj na odprtem.

Okoli ribnikov je precej živahno, tako kar se pohodnikov in sprehajalcev, kot predvsem kar se življenja tiče. Ko se ustaviš in prisluhneš, zaslišiš vso to pestrost različnih glasov ptic in ostalega živeža. Pot okoli ribnikov je primerna tudi za družine z vozički (ta naj bo vsaj malo športne izvedbe) in majhnimi otroci.

Če pa se boste v dolino Drage podali z namenom obiska gozdne učne poti, pa vam predlagam, da se zapeljete do velikega ribnika in svoj avto pustite na parkirnem prostoru pri lovski koči, kjer se učna pot tudi začne in konča.

Učna pot je opremljena s tablami, ki nas spoznavajo z različnimi vrstami dreves in grmovij, ki rastejo v teh gozdovih. Pot je zelo prijetna, lepo speljana in primerna za vsakogar. Prvi del poti se vzpenjamo vse do vasi Dobravica, tam pa se pot poravna in po nekaj 100 metrih tudi začne spuščati nazaj proti dolini. Za celoten krog boste potrebovali okoli 60 minut prijetnega in umerjenega sprehoda.

Dolina Drage sicer ni tako posebna, kot morda Iški vintgar, ali soteska Pekel, a tega najbrž od ribnikov in gozdne učne poti nihče niti ne pričakuje. Vendar pa nam daje dolina Drage možnost spozavanja okolja, ki ga navadno nismo vajeni. Pristno močverje, ki je nekdaj kraljevalo v Ljubljanski kotlini, nam tu pokaže svoj obraz in nas spomni, kakšno je moralo biti barje pred več tisoč leti.

2. Iški vintgar

  • Dolžina poti: 8,4 kilometre
  • Čas: 3 ure in 30 min
  • Tip poti: Razgibana pohodniška pot
  • Izhodišče: 45.9116, 14.499Opens in a new tab.

V osrednjeslovenski regiji imamo le nekaj sotesk. In verjetno ne bom pretiraval, če napišem, da je Iški vintgar med vsemi najbolj priljubljena. V pomladanskem in poletnem času, predvsem v lepem in toplem vremenu je Iški vintgar pravi magnet za vse, ki se želijo odmakniti od asfaltne pripeke v mestih.

Vintgar nam ponuja veliko različnih možnosti preživljanja prostega časa. Tisti, ki ste bolj aktivne narave, se lahko podate na številne različne destinacije, bližnje in malo manj bližnje. Saj je vintgar tudi odlična izhodiščna točka za vzpon na Krim, ali pa za čudovito krožno pot na Rakitno, lahko se podate tudi do Bloškega polja, kjer izvira Iška, ali pa do Vidske planote, kjer je čudovit slap v Kotlu in izvir Zale… a vse te destinacije so sorazmerno fizično zahtevne in dolge po več ur, modra celo dni.

Ena od možnosti preživljanja prostega popoldneva v Vintgarju je tudi piknik v družbi družine in prijateljev, namakanje v bolj ali manj globokih tolmunčkih in zgolj kak krajši sprehod. Če ne drugega, vam predlagam, da se sprehodite do sotočja Iške in Zale, kjer je tudi stičišče štirih občin Ig, Brezovica, Velike Lašče in Cerknica. Ta pohod sem za vas že opisal v članku z naslovom 5 top idej za družinski izlet v okolici Ljubljane.

Seveda pa lahko izlet v vintgar združite tudi z uživanjem na letnem vrtu doma v Iškem vintgarju, kjer vam bodo z veseljem postregli kaj za splakniti grlo, našlo pa se bo tudi kaj dobrega za potešitev lačnih želodčkov. Le-ta se nahaja ob začetku pešpoti v sotesko in ga ne morete zgrešiti.

https://youtu.be/wg1U9Ab6j2Q
Potep po Iškem vintgarju do izvira Zale


3. Rakitna in naravoslovna učna pot

  • Dolžina poti:  kilometrov
  • Čas:  1 ura in 30 min
  • Tip poti: Razgibana in označena krožna učna pot
  • Izhodišče: 45.887, 14.4322Opens in a new tab.

V okolici Ljubljane imamo sicer nekaj več planot, kot sotesk, a vseeno jih ni na pretek. Rakitna pa je zagotovo ena najlepših planot med njimi. S svojo posebno klimo, ki je zelo blagodejna za vse, ki imate težave z dihalnimi organi, čudovitim jezerom in številnimi možnostmi za daljše in krajše sprehode (tudi kolesarjenje), pa je Rakitna odlična izbira za vse narave željne ljudi.

Nekaj o Rakitni sem na tej strani že pisal, v kolikor vam je današnja tura prelahka, ali pa ste jo že obdelali, vam predlagam, da si preberete članka za naslovom 5 top idej za družinski izlet v okolici LjubljaneOpens in a new tab. in 7 vrhov v okolici LjubljaneOpens in a new tab., kjer vas iz Zabočeva popeljem na Novaško goro, ki se vzpenja nad Rakiško planoto.

Rakitna vam ponuja tudi precej pestro ponudbo, v kolikor ste ljubitelj posedanja na krasnih letnih vrtovih, ob pogledih na naravo, jezero… Poleg hotela, ki že nekaj let razvaja vse obiskovalce jezera, pa se je ob jezeru, na nasprotni strani od parkirišča odprl še en lokal, kjer se boste lahko usedli in uživali v prijetni klimi Rakiške planote.

Nekaj o Rakitni sem že pisal v predhodnih člankih, a poti po kateri se bomo sprehodili danes še nisem opisal. Naravoslovna učna pot po Rakiški planoti se prične pri jezeru in nas vodi po lepo označeni in dobro uhojeni lahki krožni poti.

Za začetek, ali pa konec, odvisno na kateri strani jezera boste začeli svojo pot, se boste sprehodili mimo jamborja (tam se začne tudi jamborjeva pot), oz. replika 64 metrov visokega jamborja, ki so ga leta 1893 posekali v rakiških gozdovih in ga v enem kosu prepeljali v Trst, kar je bil izreden podvig rakiških tesarjev in furmanov.

Ob učni poti nas table z bogatimi opisi opominjajo na praktično vse kar se je dogajalo na tej planoti. Vse od poseljevanja, žive in nežive narave, velikih zveri in za konec še ostanek rimskega zidu iz 3. st. p.n.š.. Za celotno pot boste potrebovali nekaj manj, kot uro in pol zelo zmerne hoje, obiskali pa boste bližnje travnike, mokrišča, gozd… Za obisk učne poti bodite športno oblečeni in obuti (pohodna oblačila in obutev).

Pot vam toplo priporočam.

4. Pekel pri Borovnici

  • Dolžina poti: 5 kilometrov
  • Čas: 3 ure
  • Tip poti: Razgibana delno zahtevna planinska krožna pot
  • Izhodišče: 45.8906, 14.3719Opens in a new tab.

Druga od treh sotesk, kolikor jih imamo v Osrednji Sloveniji (vsaj kolikor je meni znano) je soteska Pekel pri Borovnici. Verjetno sem malo pristranski, saj stanujem v Borovnici, a soteska Pekel je meni najlepša in najbolj raznolika od vseh treh (tretja soteska je soteska Predaselj v Kamniški Bistrici).

Sotesko je v strmih bregovih izklesal potok Borovniščica, ki se iz notranjskih hribov in planot preko 5. slapov in neštetih tolmunčkov in brzic spušča na Ljubljansko barje. Tudi v Peklu imate podobne možnosti preživljanja prostega časa, kot v Iški soteski, le da je Pekel nekoliko manj vodnat in krajši, ter tudi bolj strm. So pa poti po Peklu zelo lepo vzdrževane in tudi označene, kar za vintgar ne morem trditi.

Sam imam Pekel najraje v popoldanskem času, ko večina turistov oz. ostalih pohodnikov že zapusti sotesko. Drugače me številni pohodniki niti ne motijo, bolj je pomembno, da je v popoldanskem času sonce tako visoko, da obsije tolmune nad 5. slapom, kjer je meni najljubše mesto za namakanje v hladni vodi.

Več o soteski in poteh skozi njo pa si lahko preberete v članku z naslovom: 5 top idej za družinski izlet v okolici LjubljaneOpens in a new tab., sem pa tej čudoviti soteski posvetil celoten članek z naslovom Soteska PekelOpens in a new tab..

Podobno, kot v vintgarju in na Rakitni, je tudi v Peklu poskrbljeno za tiste, ki hrane in pijače ne nosite s seboj. Saj na začetku soteske že dolgo vrsto let stoji družinska gostilna, ki je zelo znana po svoji ponudbi postrvi in ostale kulinarike. V večini primerov vas bodo veseli, lahko pa imajo tudi slab dan, sam sem to namreč že doživel. 😀


5. Bistra

  • Dolžina poti:  kilometrov
  • Čas:  1 ura in 30 min
  • Tip poti: Razgibana in označena krožna gozdna učna pot
  • Izhodišče: 45.9477, 14.3329Opens in a new tab.

Bistra je eden od slovenskih biserov. Kot večina gradov je tudi grad v Bistri postavljen na neverjetnem mestu, leži namreč na jugo-zahodu Ljubljanskega barja. Tu v nekaj ločenih izvirih priteče na dan potok Bistra, kot del vode, ki ponikne na Planinskem polju. Drugi, tretji in četrti del te vode pa priteče na dan na drugem koncu hriba v Močilniku, Retovju in na Verdu, kot Mala in Velika Ljubljanica, ter Ljubija.

V gradu Bistra je že dolgo vrsto let urejen, po mojem mnenju eden najlepših in najbolj zanimivih muzejev v Sloveniji, Tehniški muzej Slovenije. Poleg številnih osupljivih dosežkov na področju inovacij v tehnologiji, ki so bili plod znanja naših rojakov, pa je verjetno najbolj zanimiva zbirka Titovih vozil, ki jih je dobil v dar od številnih svetovnih voditeljev.

V bližini tehniškega muzeja se nahaja tudi čudovit park z trenutno nekoliko manj uglednim ribnikom. Tudi to, kako so vso vodo neposredno iz izvira speljali v struge in na mline, ter elektrarno je impresivno in občudovanja vredno.

Nad gradom pa je po gozdu speljana tudi naravoslovna učna pot, ki je dolga okoli 4 kilometre (cca 1 ura hoje) in vas bo popeljala tudi mimo železniške proge, ki pelje iz Ljubljane v Koper. V kolikor radi združujete izlete v naravi in po muzejih, parkih, potem je Bistra zares dobra izbira, da vsaj en dan preživite v tem krasnem kraju na robu Ljubljanskega barja.

V kolikor pa vam je tudi to premalo, pa je soteska Pekel oddaljena le okoli 7 kilometrov, še bližje pa so ribniki na Verdu in izvira Ljubljanice v Močilniku in Retovju, pa tudi Star maln in Ulovka nista prav daleč.

Tudi v Bistri si lahko dan popestrite z obiskom družinske gostilne in hotela Bistra. Nudijo vam pestro izbiro in domiselne hrane in pijače, domačega sladoleda, odličnih sladic, na izjemno lepo urejenem vrtu pa imajo tudi nekaj igral. Lahko pa si boste tudi ogledali prostor, kjer se lahko poročite. 😀

https://youtu.be/MvIu9-H-fV0
Video prelet kompleksa tehniškega muzeja v Bistri

6. Izvira Ljubljanice

  • Dolžina poti: 4,6 kilometrov
  • Čas: 1 ura in 30 min
  • Tip poti: Sprehajalna pot in cesta
  • Izhodišče: 45.9553, 14.2927Opens in a new tab.

Ljubljanica je zelo posebna reka, saj ima v svojem toku od izvirov na pivškem polju in na obronkih bloške planote, pa do izliva v Savo v Zalogu, kar 7 imen. Prvič se oba večja kraka, ki napajata Ljubljanico združita v en tok v Planinski jami, ki se nahaja pred Planinskim poljem, kjer se reka imenuje Unica. Le-ta na koncu polja ponikne v več požiralnikih in na dan priteče na Vrhniki in njeni okolici, kot Mala in Velika Ljubljanica, Ljubija in Bistra, le-te pa se dokončno združijo v bližini vasi Blatna Brezovica.

Več o izletu do izvirov Ljubljanice si lahko preberete v članku z naslovom: 5 top idej za družinski izlet v okolici Ljubljane.Opens in a new tab.

Glede na to, da je kar nekaj predstavljenih izletov v bližnji okolici Vrhnike, vam bom tudi na Vrhniki ponudil 2 ideji za dobro kosilo, ali pa samo prijetno kavico. Prva ideja je gostilna Stara kašča v Gradišču, številka 8 (le nekaj 100m iz Močilnika). Druga gostila pa je gostilna Bajc v Sinji gorici, ki jo ima isti lastnik, kot gostilno v Bistri.

7. Ulovka in Planina nad Vrhniko

  • Dolžina poti: 7,1 kilometra
  • Čas: 3 ure
  • Tip poti: Razgibana pohodniška pot
  • Izhodišče: 45.9636, 14.2752Opens in a new tab.

V časih, ko so bile tudi po osrednji Sloveniji zime še bolj radodarne s snegom, je bilo na Ulovki izjemno dobro obiskano in priljubljeno smučišče. Danes je od tega smučišča ostal le še travnik, nekaj poslopij in zelo lep spomin pri tistih, ki smo dovolj stari, da so nas starši še lahko peljali na pobočje tega smučišča, ki je bilo v tistem času najbližje smučišče naši prestolnici.

Ulovko sicer lahko obiščete tudi kot samostojen vzpon, a vam raje priporočam, da ga združite skupaj z vzponom na Planino nad Vrhniko. Planina nad Vrhniko je eden najbolj obiskanih vrhov tod okoli. Predvsem je priljubljen pri domačinih, pogosto pa nanj zahajajo tudi prebivalci Ljubljane in širše okolice. O različnih vzponih na Planino si lahko preberete v člankih z naslovi: Hribi v okolici LjubljaneOpens in a new tab. in 7 vrhov v okolici LjubljaneOpens in a new tab..

Danes pa se bomo na Planino in nato tudi na Ulovko vzpeli iz enega bolj priljubljenih izhodišč pri tovarni Hamex oz. uradno iz Stare Vrhnike. Do izhodišča nas pripelje ozka asfaltirana cesta, do katere pridemo če zapeljemo v naselje Stara Vrhnika pri bivših vojašnicah, ob koncu ograje bivše vojašnice pa zapeljemo levo na široko makadamsko cesto- bivša tankovska cesta. Po tankovski cesti se peljemo okoli 500 metrov in le nekaj metrov za manjšim nogometnim igriščem zavijemo na asfaltirano cesto, ki se vzpenja proti tovarni Hamex. Ko pridemo pod daljnovode pustimo svoj avto na primernem mestu.

Ta pot ni najbolj primerna v slabem vremenu, ali tik po njem, saj se začne z odsekom, ki je v vlažnem pravi blatni poligon. A na srečo le prvih 50 metrov, dokler se ne povzpnemo do gozda, tam se pot na nekaj metrov spusti, potem pa ponovno v zmernem vzponu nadaljujemo proti vrhu Planine. Nekje na sredini vzpona se nam z leve priključi najbolj obljudena pot iz Vrhnike (iz štirne). Do koče na Planini nad Vrhniko bomo potrebovali okoli 40 minut zmerne hoje.

Predlagam vam, da se pri koči ne ustavljate, vsaj ne na poti navzgor. Zato pot kar nadaljujte po makadamski cesti do 2 križišča (slabih 10 minut), tam pa na drevesih pritrjenih kar nekaj tabel, ki nas usmerjajo na različna strani, mi se le za nekaj 10 metrov usmerimo v levo, tam pa nas čaka nova tabla, ki nas bo usmerila proti vrhu Ulovke. Še okoli 10 minut zmernega vzpona nas loči od vrha nekdanjega smučišča, ker se je čas praktično ustavil. Praktično vse je še tako, kot je bilo pred 35. leti, le štartna hišica na vrhu je uničena in stebrom vlečnice se počasi pozna zob časa.

Drugače pa je razgled proti severu čudovit! Kot na dlani imate vse gričke in hribe okoli Horjula, Podlipe in ostalih vasi in zaselkov. Prvi vrh, ki nam pade v oko je Tošč, ki je najbližji tisočak. V lepem vremenu pa lahko občudujemo tudi Kamniške in Julijske Alpe, pa tudi najvišje vrhove Škofjeloško- Cerkljanskega hribovja.

Za spust v dolino oz. do koče na Planini, si lahko izberemo tudi krožno pot, ki nas vodi po travniku navzdol do parkirišča, tam pa nas potem table popeljejo na pot proti stolpu.

Za okrepčilo pa vam predlagam, da se ustavite v koči na Planini, kjer boste deležni zelo prijazne postržbe, pa tudi hrana je odlična.

https://youtu.be/05akGWbAimE
Pot do Planine nad Vrhniko

8. Star maln

  • Dolžina poti: 7,6 kilometrov
  • Čas: 3 ure
  • Tip poti: Makadamska cesta in pohodna pot
  • Izhodišče: 45.9564, 14.2492Opens in a new tab.

Star maln je točka, za katero nisem bil povsem prepričan, ali naj jo priključim vzponu na Planino in Ulovko, ali pa ga dodam, kot samostojni izlet oz. sprehod. Kot vidite sem se odločil za 2. možnost, a še vedno lahko vse 3 destinacije združite v en izlet.

Star maln je priljubljena izletniška točka predvsem v času poletne pripeke. Saj se le-ta nahaja v ozki dolini, kamor le stežka prodre sonce in je temperatura tudi ob največji pripeki, zelo prijazna. V Starem malnu se nahaja tudi koča, ki jo upravlja turistično društvo Blagajana in je odprta od četrtka pa do nedelje.

Ob koči je za jezom, ki je včasih služil za zajetje vode, ki je poganjala mlin, kopališče, ki je poleti precej priljubljeno pri domačinih in naključnih obiskovalcih. Poleg kopališča pa je čudovit travnik s lesenimi klopmi in mizami, tako da se lahko pohodnik usede v objem narave, kaj dobrega poje in popije.

Nedaleč stran od koče pa je tudi Lintvern, poseben kraški izvir potoka Bela. Ob močnejših nalivih se izvir spremeni v bruhalnik vode, ki bruha vodo v določenih časovnih presledkih, vmes pa delno, ali pa povsem presahne. O izviru Bele in bruhalniku je pisal že sloviti rojak Janez Vajkard Valvasor, ki je omenjal tudi male zmaje, ki jih je Bela občasno izvrgla. Verjetno je imel v mislih človeško ribico in ne pravega zmaja.

Do Starega malna se lahko odpravite iz parkirišča pri štirni, kjer je tudi eden od štartov za vzpon na Planino (Opis poti za krožno pot skozi Star maln in na Planinno lahko prebereš tukajOpens in a new tab.). Od tam pa do našega cilja je okoli 30 minut hoje po makadamski cesti. V kolikor pa niste prav pohodniško razpoloženi, pa se lahko z avtom pripeljete skoraj do koče.

Bevke

Bevke so razpotegnjeno naselje na Ljubljanskem barju, južno- zahodni konec naselja se nahaja le streljaj od Ljubljanice, severo- vzhodni pa se na dober kilometer približa primorskemu kraku avtoceste pri nekdanji cestninski postaji na Logu.

V neposredni bližini naselja imamo 2 zelo zanimivi točki, ki sta vredni našega časa in radovednosti. Morda, kot majhno opozorilo, vam priporočam, da se za izlet odločite v pomladanskih ali jesenskih mesecih, ko še ni, oz. ni več komarjev. Predvsem to velja za Mali plac, od koder sem nekajkrat že bežal pred roji komarjev.

9. Bevška učna pot

  • Dolžina poti: 6 kilometrov
  • Čas: 2 uri
  • Tip poti: Ravninska krožna učna pot
  • Izhodišče: 45.9749, 14.3555Opens in a new tab.

Najprej se bomo podali na učno pot, ki je v krožni turi speljana ob nekdanji in sedanji strugi Ljubljanice. Verjetno vas je sedaj kar precej zastriglo z ušesi, nekdanji strugi Ljubljanice? Tudi sam do pred nekaj leti nisem vedel, da so v času Rimljanov le-ti strugo Ljubljanice prestavili, tako da ta sedaj teče bližje naselju Podpeč. Stara struga je še lepo vidna, na njo pa nas opozarjajo tudi table naše učne poti.

Učna pot je zelo poučna in na številnih tablah boste izvedeli številne zanimivosti iz naše zgodovina, naravne dediščine, etnologije in arheologije.

Na tem koncu je Ljubljanica precej mirna, saj je njen padec med tekom proti Ljubljani minimalen. Je pa tu še vedno videti zelo čista, pravzaprav presenetljivo lepo je obarvana v modro-zelenkasto barvno kombinacijo.

Glede na to, da smo na Ljubljanskem barju, si verjetno predstavljate, da je celoten krog speljan po ravnini, podlaga pa je po večini makadam.

Posnetek Ljubljanice in barja v območju Bevške učne poti

10. Mali plac v Bevkah

  • Dolžina poti: 3,2 kilometrov
  • Čas: 1 ura in 30 min
  • Tip poti: Razgibana krožna učna pot
  • Izhodišče: 45.989, 14.3625Opens in a new tab.

Druga učna pot v Bevkah, ali pot v Škratovo deželo se nahaja na drugem koncu naselja. Tudi ta je krožna pot, začne pa se v športnem parku Bevke in nas po nekaj 100 metrih sprehoda skozi naselje popelje v škratov gozd. Na poti se bomo vzpeli na barjanski osamelec Kostanjevico in v celotnem krogu premagali skoraj 100 metrov višinske razlike.

Celotna pot je zavita v zgodbo o skrivnostni deželi škratov, kar bo otrokom močno popestrilo sprehod. Če želite lahko v športnem parku kupite knjižico v kateri bodo otroci zbirali žige, ki jih bodo našli med potjo. Pot je popestrena tudi s številnimi iz lesa izoblikovanimi živalmi, ki drugače živijo na Malem pacu in njegovi okolici, pa seveda škrat tudi ne manjka.

Mali plac je drugače pristen ostanek nekdanjega Ljubljanskega barja, je zatočišče za številne redke in tudi ogrožene rastlinske in živalske vrste. Pot do Malega placa je zelo poučna tudi za odraslega obiskovalca, tako da tudi če nimate otrok je to lahko super odločitev za lažji sprehod po lepo urejenih poteh, po prekrasni in zelo posebni naravi. Spotoma pa izveste še nekaj zanimivosti o rastlinah in živalih, ki živijo nedaleč stran od nas.

V Bevkah žal ne poznam omembe vredne gostilne, je pa v Športnem parku tudi bar, kjer lahko potešite svojo žejo imajo pa tudi čudovit prostor za piknike, tenis igrišče in številna igrala. V kolikor pa boste želeli nekaj pojesti, pa vam predlagam, da se zapeljete do Brezovice v gostilno in picerijo PonvicaOpens in a new tab., ali pa v Sinjo Gorico do gostilne BajcOpens in a new tab..

11. Bobrova pot v Blatni Brezovici

  • Dolžina poti: 7 kilometrov
  • Čas:  2 uri in 30 min
  • Tip poti: Sprehajalna pot
  • Izhodišče: 45.9753, 14.3293Opens in a new tab.

Zadnja izmed učnih poti v tokratnem blogu nam bo popeljala okoli Blatne Brezovice. Majhnega naselja v neposredni bližini Bevk. Blatno Brezovico sem v članku omenil malenkost višje, ko sem omenil, da se tu združijo vsi izviri Ljubljanice.

Bobrova pot je tudi najdaljša imed vseh učnih poti, dolga je 7 kilometrov in je morda še bolj, kot za sprehod primerna za kolesarski izlet. A v kolikor imate čas, tudi 7 kilometrski sprehod hitro mine. Ob poti stoji 19 informativnih tabel, ki so opremljene s precej bogatim tekstom in fotografijami.

Pot, ki se začne v športnem parku vam bo predstavila vse vaške znamenitosti in vas bo v krožni poti popeljala okoli griča na katerem je postavljenih večino hiš Blatne Brezovice.

12. Pot ob rimskem zidu

  • Dolžina poti:  1,5 kilometra (ena smer)
  • Čas:  45 min (ena smer)
  • Tip poti: razgibana gozdna pot
  • Izhodišče: 45.9448, 14.2462Opens in a new tab.

Ajdovski ali Rimski zid, ki je v časih rimskega cesarstva potekal od juga proti severu, tudi prek slovenskega ozemlja, je dan danes na nekaterih mestih še vedno viden. In verjetno je prav v občini Logatec le-ta tudi najboljše ohranjen.

Pot ob Ajdovskem zidu je zelo lepa učna pot, ki je opremljena s tablami, na katerih si lahko preberete številne zanimivosti iz časov, ko so zid gradili in čemu je služil…

Izhodišče za pohod ob rimskem zidu je tik ob glavni cesti, ki pelje iz Vrhnike proti Logatcu, in sicer ob spomeniku padlima teritorjalcema med vojno za Slovenijo (križišče za Zaplano). Pot je ves čas speljana ob nekdanjem zidu, ki je varoval Rimsko cesarstvo pred vpadi drugih ljudstev iz vzhoda.

Na dveh mestih je zid delno obnovljen, tako da si je moč predstavljati kako je vse skupaj zgledalo. Ob celotni poti nas spremljajo izjemno lepe lesene figure, ki so prave umetnine, seveda so vse figure izrezljane iz lesa in se navezujejo na temo Ajdovskega zidu. Poleg tega pa so ob poti označene še različne vrste dreves mimo katerih se sprehodimo.

https://youtu.be/DKdM5ZrfKDs

Celotna pot ni prav dolga a nas pospremi z nekaj lepimi razgledi, predvsem iz najvišje točke poti. Na poti, ob drugi repliki zidu nas pričaka poseben dalnogled, skozi katerega vidimo kako je pokrajina zgledala okoli 2000 let nazaj.

Celoten izlet pa si lahko popestrite še s sprehodom skozi nekdanjo vojaško bazo, ki datira v čas nekdanje Jugoslavije. Le nekaj 100 metrov od zaključka poti ob Ajdovskem zidu pa je tudi izhodišče za naš naslednji predlog…

13. Bunkerji na Rupnikovi liniji v Zaplani

Dolžina poti:  1,3 kilometra (ena smer)
Čas:  45 min (ena smer)

Tip poti: razgibana pohodniška pot
Izhodišče: 45.956, 14.2276Opens in a new tab.

Strateška pomembnost tukajšnih krajev se je pokazala tudi v času med obema svetovnima vojnama, ko je Kraljevina Jugoslavija začela z gradnjo sistema obrambnih bunkerjev, ki jih danes poznamo pod imenom Rupnikova linija. Sistem bunkerjev je sledil sistemu bunkerjev, ki so jih na nasprotni strani takratne Rapalske meje gradili italijanski okupatorji, ki so med obema vojnama zasedli kar 1/3 našega ozelja.

Na učni poti, ki poteka po grebenu nad vasjo Zaplana se sprehodimo mimo 4ih še stoječih manjših bunkerjev, na celotnem odseku pa je nekdaj stalo 7 objekov. Opisne teble so zares zelo dobre in celotna zgodovina in namen bunkerjev je odlično razložen.

Zelo lepo razgledno pot lahko sicer opravite v krožni poti, ter se proti avtu vrnete skozi vas, a meni je ljubše hoditi po naravi, tako da sem se tudi proti avtu podal po isti poti, po kateri sem prišel.

14. Razgledišče pod Srnjakom

  • Dolžina poti:  6 kilometrov
  • Čas:  2 uri in 30 min
  • Tip poti: razgibana gozdna pot
  • Izhodišče: 45.8927, 14.1778Opens in a new tab.

Razgledišče pod Srnjakom je verjetno najlepša razgledna točka v okolici Logatca. Leži na samem robu osrednjeslovenske regije in nam ponuja zares enkraten pogled proti centru našega glavnega mesta. V kolikor uživate v lahkih in ne preveč dolgih pohodnih poteh z zelo zmernimi vzponi in na vrhu s čudovitim razgledom, je tole pravšnja pot za vas in vašo družino.

Do izhodišča se boste peljali skozi Logatec in Kalce in se usmerili proti Črnemu vrhu in Vipavski dolini, kakšnih 300 metrov za tablo, ki označuje konec naselja Kalce, pa boste levo opazili makadamsko cesto na katero vas usmerja tabla z napisom razgledišče. Priporočam vam, da se po cesti peljete še okoli 500 metrov in parkirate v bližini lovske opazovalnice, ki je postavljena na travnku ob cesti.

Sprva je pot speljana po cesti, a čez dobrih 500 metrov na desno opazite dobro shojeno gozdno stezico, ki ni markirana, le-ta vam bo skrajšala ovinek ceste, a ko boste ponovno prišli do ceste, vas bo tabla usmerila na staro rimsko cesto, po kateri se boste sprehodili do naslednjega snidenja z gozdno cesto, kak kilometer višje. Tam pa vas čaka že prava priložnost, da se ustavite in občudujete ostanke več 1000 let starih obzidij iz Rimskih časov. Namreč pot vas bo pripeljala do največjega še ohranjenega ostanka rimskega obzidja na Slovenskih tleh.

Do tu boste potrebovali verjetno dobre pol ure hoje, od tu pa do razgledišča pa nas čaka še okoli 1/3 celotnega sprehodna. Pot nas kmalu spet popelje v gozd in s krajšim odsekom, ko prečkamo cesto, bomo ves čas hodili po prijetni gozdni potki, ki je, od utrdbe naprej tudi zelo dobro markirana.

Razgledišče leži malo pod vrhom imenovanim Srnjak, na razgledni ploščadi, ki nam ponuja lepe poglede proti severu in vzhodu. Kot omenjeno se nam odpre prav neverjeten pogled na Ljubljano, pred njo pa vidimo tudi Logatec in naselje Kalce. V kolikor smo tu ob lepem vremenu, pa bomo za vsem tem lahko občudovali še kuliso našil alpskih verig.

Celotna razgledna ploščad je pokrita s streho in prav vabi, da se človek usede, kaj prigrizne in uživa v objemu gozda. Praktično do samega razgledišča je možno priti tudi z avtom.

Tako, naših 14 super destinacij smo obdelali, želim vam obilo užitkov v vaših aktivnostih in pojdite Vnaravo!

Peter

Živijo, moje ime je Peter. Že vse življenje sem velik športni entuziast. Navdušen sem predvsem nad športi v naravi, vendar se pogosto znajdem tudi v dvoranah, saj sem tudi trener. Uživam v gibanju, v čudovitih razgledih, lepotah narave, njeni energiji. Skozi leta sem se naučil marsičesa, tako kar se tiče obnašanja v gorah, opreme, telesne priprave, soočanja s takšnimi in drugačnimi nevarnostmi in izzivi... Vse to in še kaj lahko najdete na tej strani.

Nedavni blog