V Kamniško – Savinjskih alpah so 4 vrhovi, ki presegajo višino 2500 metrov in najvišji med vsemi je prav Grintovec, ki je med vsemi vrhovi v Sloveniji 16. po višini in seveda je to tudi najvišji vrh izven Julijskih alp.
Grintovec je zelo priljubljen vrh, na katerega se lahko začnete vzpenjati iz vseh strani te mogočne gore. V kolikor želimo se lahko na očaka KSA vzpnemo po lahki planinski poti, po želji pa si je moč pot začiniti in med vzponom preplezamo tudi ferato E težavnosti. Je pa pot iz Kamniške bistrice ena od poti, kjer premagamo najvišjo višinsko razliko v slovenskih gorah, saj se je potrebno povzpeti za skoraj 2000 metrov.

Mimogrede, v kolikor iščete še več podobnih vrhov kot je Grintovec, pa lahko pogledate tudi bloge z naslovi Vzpon na Špik, Jezerska Kočna, Mala Mojstrovka, Škrlatica, Krn in Jalovec, v zavihku Visokogorje pa najdete še več super idej za vzpone po našem visokogorju.
Podnaslovi
- Izhodišča za Grintovec
- Vzpon na Grintovec
- Razgledi z Grintovca
- Kdaj je najboljši čas za obisk Grintovca
- Zaključek

Izhodišča za Grintovec
Grintovec je kralj Kamniško – Savinjskih alp in posledično je seveda vrh tudi zelo dobro obiskan. Velika večina planincev ga “napade” iz smeri Kamniške bistrice, prek Kokrškega sedla, strehe do vrha, to je tudi najlažja izmed vseh poti in je tehnično, vsaj v lepem vremenu, označena kot enostavna planinska pot.
Iz Kamniške bistrice lahko za vzpon proti 2558 metrov visokemu očaku izberemo še 2 različni poti, a o teh dveh morda v kakšnem drugem blogu.

Sicer pa se lahko na Grintovec povzpnete še z izhodišča v Ravenski Kočni, od koder ima pohodnik kar nekaj različnih možnosti za naskok na vrh KSA. A žal so Jezerčani v letu 2022 začeli zaračunavati vstop v to dolino z avtom (po mojem mnenju precej oderuških 10€), tako da se sam tega izhodišča zdaj izogibam.
Tretje in zadnje od bolj priljubljenih izhodišč pa najdemo v dolini Kokre, oz. v dolini Suhega Dola, ki se nato spušča proti dolini Kokre. Tudi to izhodišče opišem v enem od drugih blogov.

Vzpon na Grintovec
V koncu – Grintovec (čez streho)
V koncu – Grintovec (čez streho) | Osnovni podatki |
---|---|
Višina | 2558m |
Višinska razlika po poti | 1660m |
Čas vzpona | 4 ure in 30 min |
Zahtevnost hoje | Lahka označena pot |
Izhodišče | V Koncu (dolina Kamniške bistrice) (46.341, 14.568) |
Priporočljiva oprema | športna pohodna obutev, pohodne palice |
Parkirnina | brezplačno |
Primerno za psa | da |
Do izhodišča v Koncu je najboljše, če se pripeljemo z avtom, sicer je nekaj 10 metrov za domom v Kamniški bistrici ob cesti znak, da je promet prepovedan za vsa vozila, a ta znak naj bi bil tam že kar nekaj časa in nihče se z njim kaj dosti ne obremenjuje, pa tudi redarji naj še nebi pisali kazni…
V koilkor ste vseeno bolj previdne sorte in boste avto pustili pri domu v Kamniški bistrici, potem k zgoraj navedenemu času prištejte še okoli 1 uro in 30 minu in cca 350 višinskih metrov.

Izhodišče v Koncu je hkrati tudi spodnja postaja tovorne žičnice, ki se konča na Kokrškem sedlu, ki je nekje na polovici poti do našega cilja. Tik za poslopjem žičnice nas čaka planinska tabla, ki nas povabi proti Kokrškemu sedlu, Grintovcu in Skuti.
Vzpon je sprva speljan po gozdu, pot pa je odlično urejena in zelo lepo označena. Po okoli 30ih minutah vzpona se iz po večini bukovega gozda počasi preselimo med manjše in nižje bukve, nad katerimi kraljujejo redki macesni. Tu se nam počasi začenjajo odpirati tudi prvi razgledi proti dolini in nasproti ležeči Veliki planini in vrhovom v bližini.

Drevesa se nato počasi umaknejo ruševju, ki nas nato spremlja vse do sedla. Pot tehnično ni zahtevna, a kondicijsko zna biti lep zalogaj, še posebaj če bo vaš korak prehiter. Zadnjih nekaj 10 višinskih metrov se vam zna tudi malce vleči… ko že vidiš, da si na sedlu, pa se ta kar noče in noče prikazati.
Ko končno stopimo na sedlo, bo prva stvar, ki se nam poleg koče prikaže v daljavi, vrh Storžiča, malce bolj desno pa Kočne in naš cilj. Koča

Cojzova koča na Kokrškem sedlu se imenuje po bratransu Žige Cojza, ki je bil strastni botanik in je velik del svojega življenja posvetil naravi in rastlinam. Dolgo vrsto let je živel na Pristavi v Javorniških Rovtah, kjer si lahko še danes ogledate številna mogočna in edinstvena drevesa z vseh koncev sveta.
Koča je od zunaj prava lepotica, a vseeno bi okaral zimsko sobo, katera je v zares klavernem stanju in sam v njen nebi spal, če zares nebi bilo nujno.

Od koče se pot nato za nekaj minut ponovno postavi precej pokonci, a strmina kmalu popusti in v desno se odcepi pot proti Skuti… mi nadaljujemo naravnost in pred nami je najlažji in del vzpona, kjer bomo lahko uživali v prijetnem prečenju in pogledi na Gorenjsko ravnino.
Zadnj idel prečenja se pot ponovno malce strmeje vzpne in kmalu pridemo na streho Grintovca, kjer se obrnemo v desno in pričnemo s precej dolgim in za koga tudi monotonim cikcakanjem proti vrhu. K sreči se nam proti vrhu odpirajo vedno lepši razgledi, tako da lahko ob lovljenju sape še kako uživamo.
Vrh Grintovca ni prav prostoren, a je vseeno dovolj prostora, da boste lahko v miru užili razglede, prepoznali že osvojene vrhove, se preoblekli, okrepčali…

Zimski vzpon na Grintovec
Kljub temu, da je Grintovec najvišji vrh KSA pa je vzpon nanj zelo priljubljen tudi pozimi. Velika večina se ga loti po najlažji, zgoraj opisani poti. Seveda je potrebna za zimski vzpon primerna oprema in predvsem primerne razmere in nekaj znanja o premikanju v gorah v snežnih razmerah.

V kolikor so vsi ti pogoji “odkljukani” potem je potrebno do vrha narediti le še gaz, ali pa upati, da je sneg že toliko predelan, da se ne bo udiral. Kljub zimskim razmeram se težavnost vzpona bistveno ne poveča, le previdni moramo biti pri sestopu, kjer je nevarnost za zdrs nekaj večja in tudi precej realna, še posebaj, če si zataknemo dereze ob drugo hlačnico… kar pa se lahko hitro zgodi.
Zavedati se je potrebno, da so lahko pozimi snežne razmere zelo različne, vse od trdega pomrznjenega snega, puhastega, južnega in vse različice vmes, tako da v kolikor ob vzponu ugotovite, da razmeram tehnično, ali pa fizično niste kos, je najboljše, da obrnete, gora bo počakala. 😉
Razgledi z Grintovca
Glede na to, da je Grintovec prvak po višini v svojem gorovju, ne bo nič pretiranega, če boste na vrhu (in že na poti nanj) pričakovali čudovite razglede na vse strani neba, seveda ob predpostavki, da so vremenske razmere razgledom naklonjene.

Prvi vrh, ki ga seveda ne moremo spregledati je Kočna, 2. vrh po višini v KSA in tudi najbližji sosed. Nedaleč stran pa imamo kot na dlani tudi Skuto, Dolgi hrbet, pa Kalški greben, Gorenjsko ravnino, Jezersko, Karavanško verigo, pa seveda Julijske alpe s Triglavom. Ob čistem ozračju pa brez težav vidimo tudi prvaka primorskih in notranjskih vrkov – Snežnik.
Še več o razgledih pa boste videli v zgornjem videu, ki prikazuje zimski vzpon na vrh KSA.
Kdaj je najboljši čas za obisk Grintovca
Za to ni pravega odgovora, oz. odgovor ni eksakten in samo en. Zagotovo boste najlepše vreme in najbolj prijazne razmere našli v poletnem času, med sredino julija in septembra, ko se pričakuje, da je pot kopna, dnevi dolgi, vreme pa pohodništvu precej prijazno. K temu je dobro dodati še rano uro, saj je zgoraj opisana pot na Grintovec kar precej izpostavljena soncu.

A seveda je potrebno vsak vzpon načrtovati individualno, saj se vreme nenehno spreminja, pa tudi vsak posameznik je drugačen. Nekdo bolje preneša vročino, nekdo je hitrejši, nekdo brez težav prenaša veter, spet četrti se ne zmeni za meglo…
Sam se v visokogorje po večini odpravljam v lepem vremenu, saj sem mneja, da je v letu dovolj lepih dni med katerimi lahko obiščem vršace in da mi ni treba siliti z glavo skozi zid in na najvišje vrhove riniti v megli, dežju ali močnem vetru. Ja vem, včasih napoved ni prava in se stvari zasukajo, a temu se zaenkrat še ne moremo izogniti.
Zaključek
Grintovec je eden od tistih vrhov v Sloveniji, ki jih ljubitelji gora enostavno moramo, oz. želimo osvojiti. Po kateri poti se ga boste lotili je seveda vaša izbira, upam, da boste na poti uživali in da vam bodo bogovi vremena naklonjeni. Želim vam varen kokak in lep dan še naprej, ter pojdimo Vnaravo!