Izlet v Posočje

O Posočju in izletih v bližini naše smaragdne reke sem na straneh izletniškega posrtala vnaravo.si napisal in posnel že kar nekaj prispevkov. Vse si lahko pogledate pod zavihkom Goriška regija.

V tokratnem izletu v Posočje vas bom povabil na super idejo za družinski izlet po znamenitostih Posočja nekje med Solkanom in Mostom na Soči. Naše potepanje bomo začeli nad globokim kanjonom reke Soče, pri spomeniku Svetozarju Borojeviču, generalu Avstro-Ogrske vojske v času Soške fronte, nato se bomo preselili na bližne Vodice, si ogledali mavzolej, spomenik in številne kaverne, se spustili do Soče, v naselje Kanal, kjer je čudovita plaža, ter umetniški park v bližnem gozdičku, za konec pa se bomo preselili še v bližino Mosta na Soči, ter si pogledali dva čudovita slapova in znamenito Babjo jamo, kjer je bilo nekoč staroversko svetišče.

Kaj si bomo ogledali:

• Spomenik Svetozarju Borojeviću
• Sveta gora
• Mavzolej, spomenik in kaverne na Vodicah
• Kanal
  • Plaža
  • Park Pečno
• Slap nad Bino skalo in slap Hatujle
• Babja jama – staroversko svetišče in kanjon Soče

Mimogrede, v še več izletov v tem delu Slovenije najdete v člankih z naslovi Izleti ob reki Soči, Znamenitosti Trebuše in Šebrelj, Družinski izlet v Idriji, Izleti v Vipavski dolini in Spoznajmo Goriška Brda.

Spomenik Svetozarju Borojeviću

Svetozar Borojevič je bil general, ki je poveljeval Avstro-Ogrski vojski na Soški fronti. Ob koncu vojne je bil Borojević celo povišan v maršala in je s tem posal edini maršal v Avstro-Ogrski vojski, ki ni bil nemškega rodu.

Svetozar Borojević je bil Hrvaškega rodu, rodil se je v Petrinji v bližini Siska. V obdobju 1. Svetovne vojne se je dokazal kot eden večjih vojskovodij v takrat močni Avstro-Ogrski vojski, ki je bil sposoben (ob pomoči nemške vojske), seveda s svojimi vojaki zdržati ofenzive, izjemno pomankanje, nečloveške napore in okoliščine, ter na koncu celo premagati močnejšo, bolje opremljeno, ter oskrbovano in številčnejšo italijansko vojsko.

Spomenik Borojeviču stoji nedaleč od krožišča, kjer zavijemo proti Sveti gori, Grgarski planoti ali Trnovem. Ob spomeniku in opomniku norosti, ki se je dogajala na območju med Rombonom in Tržaškim zalivom dobrih 100 let nazaj, sta postavljeni dve opisni tabli z bogatim opisom generala Borojevića in dogajanja na Soški fronti.

Sveta gora

Med izletom, ki vam ga predstavljam v tem članku, smo se na Sveti gori le na hitro ustavili, saj smo jo obiskali kakšne 3 tedne poprej. V kolikor želite Sveto goro obiskati in jo malce boljše spozati, vam predlagam, da svoje vozilo pustite na parkirišču v bližini krožišča pod Sveto goro, ter se proti vrhu podate po poti skozi jarke in kaverne.

Vzpon na Sveto goro lahko podalšate še do sosednjega vrha Vodice, ki ga opisujem pod naslednjim podnaslovom.

Več o poti in nasploh o Sveti gori pa si preberite in poglejte na povezavi.

Mavzolej, spomenik in kaverne na Vodicah

Na Vodicah sem bil med tokratnim izletom prvič, tako da nisem povsem vedel kaj pričakovati, seveda sem si nekaj prebral, pogledal fotografije, a vseeno nisem pričakoval vsega, s čimer obiskovalcu postrežejo Vodice.

Ob vzponu nas praktično ves čas spremljajo jarki in kaverne, po okoli 20ih minutah nezahtevnega vzpona nas pot pripelje na vrh kjer stoji mavzolej, ki so ga postavili italijani v čast generala, ki je v času 1. vojne skupaj s svojo vojsko v 10. in 11. ofenzivi zaseden Vodice in Sveto goro.

Mavzolej je zares veličastna zgradba katero naj bi krasil velik bronast kip orla, ki pa ga je nepridiprav odtujil v času med obema vojnama. General Maurizi Ferranti Gonzagi je želel biti pokopam na kraju, kjer so pod njegovim poveljstvom umrli italijanski vojaki. Gradnjo mavzoleja je prekinil začetek 2. Svetovne vojne.

Le kakšno minuto od mavzoleja pa se lahko spustimo do klopce na kateri lahko uživamo v fantastičnem razgledu na Goriška Brda, kanjon Soče in sosednji Sabotin.

Ko se vrnemo do mavzleja se lahko spustimo še v kaverno, katere vhod je le nekaj metrov od kamnite zgradbe. Seveda vam svetujem, da na Vodice vzamete dobro naglavno lučko, ki vam bo polepšala in olajšala raziskovanje podzemlja, ki je na vodicah zares izjemno.

Za nadaljevanje raziskovanja ostankov Soške fronte pa se sprehodimo po ozki cesti, ki pripelje do mavzoleja. Že po okoli 100 metrih pridemo do tabel z bogatimi opisi tukajšnega dogajanja v času bojev med 1. Svetovno vojno.

Naš naslednji cilj je bil spomenik padlim vojakom italijanske vojske, od njega pot podalšamo po potki v gozd, ki nas v 2-3 minutak pripelje do vhoda v izjemno kaverno, ki je močno razvejana, a nas skozi njene rove usmerjajo označbe. Pot skozi kaverno nas popelje po impresivnem stopnišču, saj je kaverna zgrajena v več nadstropjih, podzemlje pa zapustimo na drugem koncu hriba.

Za zaključek našega spoznavanja Vodic pa smo se podali še v skladišče cementa, ki je le kakšnih 100 metrov oddaljeno od izhoda iz kaverne. Skladišče se sicer kaj dosti ne razlikuje od kaverne, le rovi so nekoliko večjih dimenzij.

Sicer pa lahko svoj izlet popestrite še z obiskom sosednjega Kuka, po grebenu katerega je tudi potekala linija Soške fronte.

Kanal

Za nadaljevanje našega spoznavanja Posočja pa se bomo spustili vse do dna mogočne doline, ter se zapeljali do Kanala, največjega naselja v zadnji dolini 137 kilometrov dolge smaragdne reke.

Kanal je poznan tudi po tekmovanju v skokih z mostu, ki povezuje bregova Soče. Pogosto pa je ta isti most najdemo na čudovitih fotografijah Instagram in FB profilov.

Verjamem, da si je v Kanalu vredno ogledati še kaj drugega, a mi smo skočili do plaže in parka Pečno, ki je le streljaj stran od plaže.

Plaža

Plaža se nahaja na koncu naselja, seveda če prihajamo po Soči navzgor. Do reke se lahko pride z obeh bregov, v kolikor se boste želeli do Soče spustiti na levi strani reke (gledano v sremi toka), potem boste to morali storiti skozi naselje, med hišami.

Na desni strani reke pa nas čaka lepo in precej veliko parkirišče s priljubljeno gostilno in manjšim kampom, kjer je verjetno v poletnih mesecih zelo živahno.

Plaža je krasna, Soča še vedno čista in sorazmerno mirna, voda je mestoma precej globoka, primerna tudi za plavanje, ne le za čofotanje, najbolj impresiven pa je verjetno razgled, oz. pogled proti Kanalu in znamenitemu mostu, ki povezuje naselje na obeh straneh Soče.

V kolikor boste predlagani izlet opravili do konca, vam svetujem, da s kopanjem še malce počakate, saj je tudi pri jami Babe, Soča zelo primerna za skok v vodo.

Park Pečno

Kot sem omenil že zgoraj je park Pečno od plaže oddaljen le nekaj 10 metrov, a je vmes železniška proga, tako da bomo po cesti opravili nekaj 100 metrov daljšo pot.

Sam sicer nisem velik navdušenec umetnosti, jo imam pa rad in takšne ter podobne razstave, stvaritve si zelo rad ogledam, saj je navadno energija zelo pozitivna, umetnine pa zanimive in domiselne.

Ob nešem obisku je bil park prazen in kot na lašč za koriščenje bralnega kotička, ki so ga ustvarjalci parka postavili pod leseno “kolibo”, ki stoji na kolih in v kateri so razstavljene čudovite fotograije okolice.

Sicer pa je očitno park sorazmerno dobro obiskan in precej lepo vzdrževan, za njegov ogled pa verjetno ne boste potrebovali več kot 30 min, mi smo se v njem zadržali kakšnih 20.

Slapova nad Bino skalo in Hatujle

Če smo zelo natančni, potem slapova, ki ju bomo obiskali nista v dolini Soče, ampak ker natančnost ni smisel tega bloga, ampak odkrivanje in obiskovanje lepot in znamenitosit Slovenije, se bomo za ogled slapov zapeljali do vasice Čiginj, ki leži nekaj sto metrov naprej od križišča, kjer se z glavne ceste Nova Gorica – Tolmin odcepi cesta proti Mostu na Soči, Idriji…

Verjetno bo najboljše, če avto pustite nekje ob glavni cesti, kjer je kar nekaj primernih mest, sam sem se zapeljal v vasico in med gosto posejanimi hišami našel mesto, ki se mi je zdelo primerno in nemoteče za domačine…

Mi smo si slapova ogledali vsakega posebaj, torej naprej smo se povzpeli do slapu Hatujle, ki je krasen okoli 30 metrov visok slap, ki drsi po praktino navpični steni. Stena stoji sredi gozda in potok, ki teče prek nje ni zelo vodnat in predvidevam, da zna v poletni suši tudi presahniti.

Pot proti slapu je sicer zelo lepo označene s krasnimi lesenimi usmerjevalnimi tablami. Ker pa si lahko oba slapova ogledate v “enem zamahu” vam predlagam, da se najrpej povzpnete do slapu nad Bino skalo, saj vas bo nekje na zgornji 1/3 poti taba povabila tudi proti slapu Hatujle tako bam bo prikrajšanih kakšnih 20 minut hoje.

Tudi pot do slapu nad Bino skalo je zelo lepo urejena in slap boste znahka našli. Slap je sicer precej nižji, kot Hatujle, a nas navduši z drugimi “atributi”. Visok je 12 metrov prva polovica slapu prosto pada prek previsne skale, druga polovica slapu pa drsi po skalovju v tolmunček pod slapom. tolmunček se nato prelije še v en okoli 5 metrov visok slap.

Ker v prvem delu slapu voda pada prek previsne stene, se je moč pod slapom tudi sprehoditi, na levem bregu pa boste verjetno lahko naredili tudi lepšo fotografijo celotnega slapu.

Ob slapu pa so domačini postavili še drog za vzgibe, tako da lahko preizkusite svojo moč v rokah, in se nekajkrat dvignete, ter tako potrenirate še roke.

Ogled obeh slapov vam bo vzel okoli 45 minut.

Staroversko svetišče Babja jama

Staroverstvo je bilo v Posočju močno zakoreninjeno in številna svetišča, kjer so naši predniki izvajali svoje verske običaje, obrede, so znani in precej dobro obiskani še danes. Za Babjo jamo sem prvič slišač pred nekaj leti, ko jo je eden od znancev omenil med pogovorom, v katerem smo “obdelovali” energijske točke v Sloveniji.

Seveda kot vse dobre stvari, je moral tudi ta izlet dozoreti in po nekaj letih sem tudi sam našel primeren čas in izlet v katerega sem vključil ta skriti biser ob smaragdni reki.

Zagotovo je Babja jama izgubila nekaj svoje skrivnostnosti s prihodom železnice, ki teče le nekej 10 metrov od vhoda v njeno podzemlje, a dan danes obiskovalca, ki želi uživati v miru zagotovo bolj motijo glasna motorna kolesa, ki švigajo po cesti med Novo Gorico in Tolminom. Cesta sicer vodi po drugem bregu Soče, a v zelo ozki dolini tudi to ni prav daleč od jame.

Posebnost jame naj bi bilo lepo “zlizano” kamenje, ki ga navadno najdemo v strugah gorskih rek, tu na vhodu v jamo, s katere sicer, med obilnim deževjem, privre voda, pa je to “zlizano” kamenje precej nenavadno.

Tu naj bi bila prisotna močna energija in ravno kamenje pred in v jami naj bi nosilo delček te energije. Zato tudi mnogi obiskovalci s seboj za spomin vzamejo kamenj ali dva izpred te skrivnostne jame.

Običanjemu obiskovalcu pa bo verjetno še bolj kot sama jama zanimiva “struga” vodotoka, ki pridrvi iz jame in se nekaj 10 metrov kasneje že izlije v Sočo na izjemnem mestu. Soteska Soče je namreč v tem delu zelo nedostopa in izjemno lepa. Zares škoda, da so jo v tem delu “preuredili” z elektrarnami in njihovimi zapornicami.

Zaključek

Celoten izlet, ki sem vam ga pripravil zgoraj lahko seveda spremenite po svojih željah, Babjo jamo in slapova lahko priključite kakšni od znamenitosit Tolmina, ali pa si jih ogledate v kombinaciji z jamo Divje babe in šembreljško planoto, prav tako lahko Vodice obiščete skupaj s Sveto goro, Solkanskim mostom in ostalimi znamenitostmi Vipavske doline, Ob obisku Kanala pa lahko skočite še na Korado in naprej v Goriška Brda… Možnosti so zares neomejene!

Verjamem, da boste v izletu uživali, vabim pa vas, da se mi priključite na mojem YouTube kanalu in na Instagram profilu. Želim vam lep dan še naprej in pojdimo Vnaravo!