Kot majhen fantič sem se veliko potikal po glavni Ljubljanski tržnici, saj smo imeli tam svojo stojnico. In večina prodajalcev sadja se je hvalila, da imajo sadje iz Goriških brd. Takrat sem prvič slišal za ta vinorodni biser, kjer se pridela tudi večino češenj v Sloveniji, pa tudi veliko breskev, marelic, ter jagod. Kaj dosti več stika s tem gričevnatim delom Slovenije v prihodnjih letih nisem imel. Vse do trenutka, ko sem se odločil da raziščem znamenistosti Goriških brd in za vas pripravim ideje za čudovit izlet.
Goriška brda so ena najbolj priljubljenih izletniških destinacij v Sloveniji. V preteklih letih so v brda zahajali številni tuji turisti, ki pa jih je danes veliko manj, a domačini verjamejo, da jih bodo kmalu spet gostili v večjem številu.
Danes pa se bomo podali po 10-ih meni najbolj zanimivih točkah Goriških brd. Začeli bomo na Sveti gori (vem, da tam še niso Goriška brda, a vseeno), nadaljevali pod njo, pri najlepšem železniškem mostu v Sloveniji, se povzpeli na hrib nad njim in se nato spustili do brd, kjer nas čaka še nekaj izjemnih točk v prečudoviti gričevanti pokrajini polni trt.

Goriška brda znamenitosti
- Sveta gora in Bazilika svetogorske Marije božje
- Solkanski most
- Sabotin
- Razgledni stolp Gonjače
- Šmartno
- Zapuščena vas Slapnik
- Soteska Krčnik in naravno kopališče
- Grad Dobrovo
- Vila Vipolže
Če pa iščete ideje za podobne izlete na Primorskem, pa vam predlagam da si pogledate izlete z naslovi Izlet po Vipavski dolini, Dolina Glinščice, Izlet po Slovenski istri, Znamenitosti Tolmina, Kam v Kobaridu, Bovcu in Idriji, Baška grapa znamenitosti, Znamenitosti Bovca, Kam v hribe za vikend, vzon na Čaven in Enostavni vrhovi s čudovitimi razgledi.
Trasa poti v krožni turi prek Goriških brd
1. Sveta gora in bazilika svetogorske Marije božje
- Čas vzpona (skozi jarnke): 60 minut
- Zahtevnost poti: delno zahtevna
- Izhodišče: parkirišče Skalnica ob odcepu za Sveto goro (45.9867, 13.6622)
- Priporočena obutev in oprema: športna pohodniška obutev, čelna svetilka
- Primerno za psa: Da
- Parkirnina: brezplačno
Naše popotovanje po enem najbolj zahodnih delov Slovenskega ozemlja bomo začeli še na levem bregu reke Soče. Tik preden smaragdna reka zapusti Slovensko ozemlje, zareže globoko dolino med dvema vrhovoma, ki sta danes izjemno priljubljeni točki za številne rekreacije želne posameznike, dobrih 100 let nazaj, pa sta bila ta dva vrhova ena glavnih strateških točk v Soški fronti.

Sveta gora je 681 metrov visok vrh, ki se dviguje nad dolino Soče, na drugi strani pa se strma pobočja spuščajo v Grgarsko dolino. Na vrhu Svete gore stoji impresivna bazilika svetogorske Marije božje, ki je le ena izmed 7-ih bazilik na slovenskih tleh. Ob baziliki je na vrhu tudi precej velik gostinski objek, ki pa je bil ob mojem obisku žal zaprt.
Na Sveto goro vodijo številne poti iz vseh strani hriba, a verjetno je najbolj priljubljeno izhodišče tisto na križišču (Skalnica), ko se cesta za Sveto goro odcepi od ceste, ki nas pelje v Grgarsko dolino. Parkirišče je tu zares veliko in kaže na to, da je ob lepih koncih tedna tu zelo živahno.

Le nekaj metrov po tem, ko se s ceste podate na peš pot, vas usmerjevalne table povabijo na tisto “ta hitro” pot proti vrhu, ali pa na pot, kjer se boste sprehodili prek ostankov jarkov in tunelov iz Soške fronte. Če pa se boste držali skrajno levo, pa se boste sprehodili po najdaljši poti, ki vas bo peljala prek celotnega pobočja v zelo zmernem vzponu. Vendar boste za to pot potrebovali okoli 2 uri.
Vzpon po jarkih je čudovit in prav zares nekaj posebnega. Prvi del vzpona hodimo prav v jarkih, lahko pa se sprehodite tudi skozi dva krajša podzemna rova. Pot se nekajkrat strmeje vzpne, nato pa pridemo do krasnega razgledišča na Sočo, Solkanski most, Novo Gorico… Tu se pot malce poravna in približamo se cesti. Vseskozi pa nas spremljajo ostanki 1. vojne.

Nekje na polovici vzpona pa nas markacije pripeljejo do vhoda v rov in če jim sledimo se bomo sprehodili po okoli 300 metrov dolgi kaverni (rovu, ki so ga izkopali med 1. Svetovno vojno). Zelo priporočljivo je imeti čelne svetilke, saj je pot skozi tunel na nekaj mestih precej zahtevna, strma, skale pa so gladke in mokre.
Vam pa ta del vzpona zares toplo priporočam, pravo doživetje in nekaj posebnega. Nikjer drugje v Sloveniji še nisem videl podobnega vzpona. Naslednje presenečenje pa vas bo čakalo, ko boste spet prili na plano… znašli se boste na nasprotni strani hriba, s pogledom na Grgarsko dolino, do vrha Frančiškovega hriba pa vas bo ločilo še okoli 10 min vzpona mimo številnih vhodov v podzemne rove…
Vse ostale poti na vrh Svete gore so sicer enostavne in tehnično nezahtevne.


Primorski gozdovi sicer niso tako lepi in zračni, kot na Gorenjskem ali okoli Snežnika, pa na Pohorju in še kje po Sloveniji. Tu prevladujejo manjša drevesa in zelo gosto podrastje, tako da v kolikor zaidete z označene poti, boste to zelo hitro vedeli in občutili.
Sveta gora je postala bolj znana širši slovenski športni javnosti leta 2021, kot je gostila zaključek kraljevske etape kolesarske dirke po Sloveniji. Na vrh namreč pelje lepa in sorazmerno široka asfaltirana cesta. Je pa Sveta gora tudi precej priljubljena pri gorskih kolesarjih, saj je med potjo moč opaziti številne trail steze, ki se spuščajo proti dolini.

Vrh Svete gore sicer obljublja celo malce boljše razglede, kot jih potem na koncu dobimo. Saj je vrh kar precej pozidan in številna velika drevesa nam onemogočajo povsem čiste poglede na vse strani neba. Se pa vseeno zelo lepo vidi proti severu in proti jugu.
Za super razgled se sprehodite po grebenu do Frančiškovega hriba (v kolikor boste ubrali vzpon po jarkih, vas bo sem pripeljala pot), kjer je kip Sv. Frančišča in lepa razgledna ploščad… V lepem in čistem ozračju lahko občudujemo najvišje vrhove Trnovske planote, pa malce bolj desno Nanos, na severu pa začetek Julijskih Alp, s Krnom, Matajurjem, Rombonom in Južnimi Bohinjskimi vrhovi na čelu.
2. Solkanski most
- Čas hoje: 5 minut
- Izhodišče: parkirišče pri športnem parku (45.9804, 13.6552)
- Priporočena obutev: Vseeno
- Primerno za psa: Da
- Parkirnina: brezplačno
Že med spustom iz Svete gore (le kakšne 3 minute preden boste prišli do avta), boste deležni čudovitega pogleda na enega najlepših kamnitih mostov v Evropi, za njim pa se na ogled postavi tudi most za avtomobile in pa Nova Gorica.

A vseeno si Solkanski lepotec zasluži, da se zapeljemo malce bližje k njemu. Ob spustu z avtom v dolino se na križišču usmerimo proti Tolminu in Bovcu. Po nekaj 100 metrih vožnje, po tem, ko bomo obšli most, bomo zagledali hidro elektrarno na Soči in tam nekje boste zavili desno proti športnemu centru ob Soči.
Le kakšnih 5 minut sprehoda vas loči do razgledne ploščadi, kjer lahko občudujete kamniti most z največjim lokom na svetu. Razpon loka je kar 85 metrov, celotni most pa v dolžino premosti 219 metrsko razdaljo. Okoli 36 metrov pod njim pa Soča opravlja še zadnje ovinke preden zapusti naše ozemlje.

Ko vidimo most od blizu, deluje, kot bi bil nov. Zares zanj lepo skrbijo in prav neverjetno je, kako so včasih stvari naredili, da služijo svojemu namenu, ne pa da jih ves čas samo popravljajo. Most je bil zgrajen med letoma 1900 in 1906 ob zaključku gradnje Bohinjske železnice proti Trstu. Most so Avstro-Ogrski vojaki med 1. Svetovno vojno, med umikanjem porušili, a so ga italijani v času med obema vojnama, ponovno obnovili in mu dali prvoten izgled.
Zaradi svoje izrednosti je most pogosto “tarča” ekstremnih športnikov in tistih, ki iščejo čudovite posnetke, ki jih nato uporabljajo za propagandne namene. Tako z mosta organizirajo skoke v vodo, pa razne ekstremne plezalne podvige, na sosednjem cestnem pa se je moč v globino pognati z elastikami privezanimi za gležnje.

3. Sabotin
- Čas hoje: 60 minut
- Zahtevnost poti: lahka
- Izhodišče: parkirišče ob koncu koridorja (45.9849, 13.6223)
- Priporočena obutev: športna pohodniška obutev
- Primerno za psa: Da
- Parkirnina: brezplačno
Čeprav je Sabotin le 608 metrov visok vrh pa deluje precej višji. Predvsem pa mu da veličino zgodovina in številni ostanki 1. Svetovne vojne. Je bil pa Sabotin tudi v času Jugoslavije prav posebno območje, saj proti vrhu tega hriba sega pas oz. koridor, ki je v italijanskih rokah. Ostali deli hriba pa so naši. Tako, da si lahko predstavljate, da je bilo tod okoli veliko pravokacij po koncu 2. Svetovne vojne, ko je bila fašistična Italija skupaj s svojimi zavezniki poražena in je zajeten del Slovenskega ozemlja, ki smo ga izgubili po 1. Svetovni vojni prišel nazaj v roke lastnikom. Tisti, ki niste ravno najstniki se boste spomnili tudi velikega napisa sredi hriba NAŠ TITO, danes je napis precej manjši, pa če se ne motim piše samo še Tito.


Podobno kot Sveta gora ali pa morda še bolj, je Sabotin “prevrtan” po dolgem in po čez. Na vrhu, oz. malo pod vrhom, pri okrepčevalnici, kamor nas pripelje tudi cesta iz Goriških brd, je lepo urejen muzej na prostem. Moč si je ogledati prave obrambne jarke, ki so jih med 1. Svetovno vojno uporabljali za zaščito pred izstrelki nasprotne vojste. Poleg jarkov, pa si lahko pogledate tudi nekatere rove, ki so bili narejeni malce pod vrhom grebena in so jih italijani uporabljali za opazovanje in obstreljevanje Svete gore.

Tudi pot na Sabotin je moč začeti na precej različnih koncih hriba. A glede na to, da gremo iz Solkana proti Goriškim brdom, sem sam na vrh tega hriba skočil spotoma. Pot sem namreč začel ob koncu koridorja, kjer vas čaka parkirišče ob cesti, v gozd pa vas pospremijo stopnice.
Celotna pot proti vrhu je lepo urejena in tehnično enostavna. Višje, kot smo bolj je pot kamnita, tako da obujte obutev, v kateri imate stabilne gležnje. Sam za takšne poti uporabljam superge za trail teke. Za razliko od Svete gore je Sabotin malce manj poraščen in vzpon najn vam priporočam v jutranjih ali pa zgodnje dopoldanskih urah, saj vam bo drugače precej vroče, predvsem v zgornjem delu vzpona.
Vrh pa je zelo lepo razgleden, oči bodo uživale neglede na stran neba, na katero se bomo obrnili. Pod sabo imamo Goriška brda, pa Gorico, Novo Gorico se vidi malce slabše. Občudujemo lahko dolino Soče, pa Sveto goro in vse vrhove za njo. Zares si lahko dodobra spočijete oči in uživate. Ob mojem vzponu sem bil na vrhu praktično sam, vendar pa verjamem, da je med konci tedna tu gori precej pestro.
4. Razgledni stolp Gonjače
- Izhodišče: parkirišče pri stolpu (46.01, 13.5622)
- Primerno za psa: Da
- Parkirnina: brezplačno
Potepanje po Goriških brdih bomo začeli na razglednem stolpu v vasi Gonjače. Čeprav smo obdelali že Sveto goro in Sabotin, pa se iz stolpa v Gonjačah najlepše vidi vse gričke in dolinice Goriških brd.

Stolp sicer od spodaj ne zgleda nevem kako visok, a ko se povzpnete naj, se bodo marsikomu zatresle noge. Vrh stolpa je namreč 144 stopnic ali drugače povedano 23 metrov oddaljen od trdnih tal. Stolp je bil zgrajen leta 1961 in simbolizira združitev Slovenjskega ozemlja po 2. Svetovni vojni.
Ob stolpu je postavljen še spomenik 315 žrtvam 2. Svetovne vojne, ki so padle na desnem bregu reke Soče.

V kolikor boste brda obiskali v lepem vremenu, ob koncu tedna, boste lahko na stojnicah ob stolpu kupili tudi nekaj domačih izdelkov in pridelkov.

5. Šmartno
- Izhodišče: parkirišče v vasi (46.0055, 13.5558)
- Primerno za psa: Da
- Parkirnina: brezplačno
Le kak kilometer ali dva naprej po cesti od našega zadnjega postanka nas čaka čudovita vasica Šmartno. Sam niti nisem imel namena, da bi se ustavil v vasici, a ob vožnji skoznjo, sem enostavno rekel, to moram videti… In seveda mi ni bilo žal, da sem se ustavil.

Vas je zares pristna in zelo lepo urejena. Ozke uličice, mogočna cerkev, mali trgec, ki je poln stojnic, kjer vam domačini ponujajo domače pridelke in izdelke… Super!
Ob sprehodu skozi vas človek enostavno uživa in kar odpelje te v čas, ko so ljudje gradili te vasice, tu živeli, delali in se družili. Med sprehodom skozi vas se boste sprehodili mimo hiše “osprtih vrat”, tradicionalne briške hiše, kjer si lahko ogledate kakšne so bila včasih tukajšnje hiše, poleg tega pa si lahko v zgornjem nadstropju pogledate tudi poseben dokumentarec o Goriških brdih in življenju v brdih nekoč.

Omeniti moram še TIC, ki se nahaja v vasici. Zelo prijazna gospodična mi je poleg mojih idej za ogled znamenitosti v brdih predlagala še nekaj svojih. Moj namen je bil namreč, da iz soteske Krčnik peš skočim še na najvišji vrh Goriških brd, Korado, a mi je gospodična to odsvetovala, češ, da glede na to, da sem bil že na Sveti gori in Sabotinu, mi Korada ne bo ponudila nič novega, do vrha pa se tako ali tako lahko pripeljem z avtom… Kar sem tudi se, in ker vrh zares ni nekaj zelo posebnega, o njem niti ne bom pisal.
Mi pa je gospodična predlagala, da si ogledam zapuščeno vas Slapnik, o kateri je bilo pred nekaj leti kar precej govora, da jo bodo kupili filmarji in tam snemali neko serijo, ali nekaj podobnega. A iz vsega tega ni bilo nič, saj eden od lastnikov ni želel prodati hiše in vse je padlo v vodo. Še dobro, saj je vas še vedno na voljo za ogled. 😀
6. Zapuščena vas Slapnik
- Izhodišče: ob koncu ceste (46.0434, 13.5529)
- Primerno za psa: Da
- Priporočena oprema: čevlji z močnim podplatom in varnostna čelada
Od Šmartnega bo najboljše, če se napotimo nazaj proti vasi Gonjače in nadaljujemo pot proti Kanalu… A le do razcepa, kjer nas v levo povabi tabla proti vasicama Nozno in Belo. Precej ožja a še vedno asfaltirana cesta nas bo v dobrem kilometru pripeljala do križišča z makadamsko cesto, kjer so sicer manjše označbe, a bolj, kot ne za pešce, ali kolesarje. V kolikor sledimo makadamski cesti, ki je ob koncu precej strma, bomo v naslednjem kilometru prišli do zapuščene vasice Slapnik.


Ob začetku vasice je sicer postavljena manjša montažna hiška, ki pa v to okolje prav nič ne paše, a malce naprej, nas čaka prava pravcata zapuščena vas. Vas sem obiskal sam, in ker sem imel s seboj tudi plezalno opremo, sem si za vsak slučaj nadel plezalno čelado. Nič čudnega, saj nas na prvi stavbi v vasi pričaka napis, da je hoja na lastno odgovornost in da lahko pričakujemo, da se nam bo kaj podrlo na glavo. No ja, ne ravno s temi besedami, a v tem kontekstu. 😀
Vas je nekako razdeljena v dva dela, Prvi del je ta, kjer se pod omenjenim napisom sprehodimo v srce vasi, verjetno na nekdaj glavno ulico. Hiše so precej velike, kar nam da vedeti, da so tu nekoč živeli premožni kmetje. Človeku se ob tem postavi vprašanje, kako je možno, da je vas propadla? Kolikor mi je uspelo izbrskati je, da so se nekateri izselili v Argentino, drugi v okolico Kopra, starejši pa so seveda en za drugim pomrli… Verjetno je pri izseljevanju pomagalo tudi dejstvo, da je bilo to območje med obema vojnama del italije, pa kasneje po 2. vojni malce pozableno in odrezano območje Jugoslavije…
Vas naj bi zadnji prebivalec zapustil pred nekje 40. leti. Na hišah se zob časa že dobro vidi. Nekatere skupaj držijo le še bršljani, ki so hiše tako obrasli, da se mora človek kar potruditi, da sloh še vidi, kaj je hiša in kaj rastlina. Predvsem 2. del vasi, ki je pod montažno hišico je povsem odet v zelenje, kot bi gledal film Idiane Jonsa, kjer se glavni lik znaje v zapuščeni vasi… le da je ta film predvajan v živo. 😀
Od tega, ko so pred leti BBCjevi ljudje dali Slapnik ponovno na “zamljevid” je vas postala precej priljubljena in ker smo ljudje najbolj nemarne živali, se to opazi tudi v vasi (tako pravijo). Vse, kar je bilo vrednega, naj bi ljudje pobrali in izropali, nekatere stvari uničili in razbili… A kljub vsemu je vas name pustila velik vtis, zagovoto eden od vrhuncev obiska Goriških brd. Zato vam obisk vasi toplo priporočam!
7. Soteska Krčnik in naravno kopališče
- Čas hoje: 5 minut
- Zahtevnost poti: lahka
- Izhodišče: parkirišče ob cesti (46.039, 13.529)
- Priporočena obutev: športna pohodniška obutev
- Primerno za psa: Da
- Parkirnina: brezplačno
Od zapuščene vasice se nato po cesti skozi vasice Nozno in Belo spustimo v dolino, do križišča s prednostno cesto, tam pa bomo videli table, ki kažejo desno in nas vabijo h ogledu korit Krčnika. Po dobrih 5ih minutah vožnje bomo prišli na manjše parkirišče, kjer table označujejo, da bo treba zapustiti vozilo in se sprehoditi do korit.

Korita Krčnik so prav neverjetna,, za hip lahko celo pozabimo, da se nahajamo sredi Primorske in se preslikamo nekam v bližino dvatisočakov. Od korit vseeno ne pričakovati preveč. Ni jih moč primerjati s koriti Soče, ali pa Koritnice, a vseeno lahko v koritih Krčnika vidimo (po mojem mnenju) najlepši naravni most v Sloveniji.
Večina naravnih mostov na krasu je posledica udora stropov jam, v gorah pa erozije skal in delovanje vremena. Zaradi tega so mostovi navadno zelo robati in skale krušljive. Tukajšni naravni most pa je posledica delovanja vode in skale so zelo lepo “zlizane” in gladke. izjemno. Korita so sicer dolga okoli 40 metrov in globoka okoli 7 metrov.

V pomladanskem in jesenskem času, je voda zelo lepa, v poletnem času, ko pa je pretok zares minimalen, pa je voda že bolj podobna stoječemu jezercu.
Ob planiranju izleta sem si rekel, da se bom tu vrgel v vodo in se odrešil “švica”, ki sem ga pridelal med potjo na Sveto goro in Sabotin. A roko na srce, izgled vode me ni prepričal in sklenil sem, da bo “pranje” počakalo do doma.


A na srečo je le kak kilometer nižje ob cesti ta isti potoček (verjetno še s kakšnim pritokom) v strugi izklesal dva čudovita naravna bazenčka, ki kar vabita, da se ustaviš in se namočiš v čudoviti čisti in sorazmerno topli vodi. Predstavljam si, da mora biti ob vikendih tu kar nekaj ljudi, saj je ambient zares enkraten. Takšne stvaritve narave vidiš le kje v alpskih dolinah (le da ima tam voda okoli 6°C) in morda v soteskah Pekel in Iški vintgar.
Voda v obeh bazenčkih je precej globja od 2 metrov in glede na to, da imata bazenčka kar nekaj primernih mest za skakanje v njiju, bodo lahko tudi mlajši udeleženci izleta tukaj precej uživali. Zato ne pozabite s seboj vzeti kopalne opreme in kakšne brisače.
8. Grad Dobrovo
- Izhodišče: parkirišče v vasi (45.996, 13.5234)
- Primerno za psa: ne
- Parkirnina: brezplačno
Do konca mojih današnjih idej za izlet v Goriških brdih sta ostala le še ogled gradu in vile. Torej nič zahtevnega in ravno prav, da smo se pred tem osvežili v bazenčkih.

Na mestu, kjer danes stoji grad Dobrovo je še v 13. ali 14. stoletju stal dvor. Današnjo obliko je grad dobil v 17. stoletju. Sicer pa ima grad precej pestro zgodovino. Med drugim so med 1. Svetovno vojno v njem bivali italijanski častniki, ki so po 12. Soški bitki kaj hitro pobrali šila in kopita, ter začeli s paničnim begom proti reki Piavi.
Med 2. Svetovno vojno je bil grad izropan, odnesli naj bi več, kot 2000 različnih eksponatov. Od leta 1974 pa je grad zaupan v upravljanje goriškemu muzeju, ki je grad lepo obnovil in danes si lahko v njem ogledamo dve stalni muzejski zbirki in občasno tudi gostujoče razstave.

Urnik gradu:
Ponedeljek | Zaprto Odprto na velikonočni ponedeljek po prazničnem urniku. |
Torek- Petek | 10.00–12.00 in 13.00–15.00 |
Sobote, nedelje in prazniki | 13.00–17.00 |
1. januar, velika noč, 1. november, 25. december | Zaprto |
9. Vila Vipolže
- Izhodišče: parkirišče v vasi (45.9721, 13.5374)
- Primerno za psa: ne
- Parkirnina: brezplačno
Ne prav daleč naprej od osrednjega naselja v Goriških brdih, bomo prišli še do naše zadnje postojanke. Vila Vipolže je nekakšno kulturno in kongresno središče regije. Vila stoji na gričku nad vasjo Vipolže in obiskovalcu nudi izjemen ambient.

A vila je kar precej časa samevala in propadala. Po 2. Svetovni vojni je doživale požar in po pred kratkim je bila nekakšna speča lepotica na robu Goriških brd. Zavod za turizem kulturo, mladino in šport brda je vilo uspel obnoviti in danes je le-ta pravi ponos bricev. To je namreč edina prava vila v Sloveniji in obiskovalcem nudi številne možnosti za najrazličnejše dejavnosti.
Vilo lahko obiščete vsak dan, a v ponedeljkih si boste lahko ogledali le čudovit park, ki jo obkroža, saj je le-ta zaprta. Ostale dneve v tednu pa je odprta po enakem urniku, kot grad Dobrovo, še boljše pa je, če se pred prihodom najavite…
Zaključek
Kljub temu, da v danešnji izlet nisem vključil vinskih kleti, turističnih kmetij in restavracij, ki jih v brdih ne manjka, pa so predlagane destinacije izjemno vabilo za vse ljubitelje naravne in kulturne dediščine. Morda sem celo premalokrat omenil čudovite gričke, ki so po večini poraščeni s trtami, ki jim kar ni videti konca, a upam, da ste vseeno uspeli začutiti moje navdušenje nad tem prekrasnim delčkom slovenske zemlje.
Seveda si lahko izlet po brdih prilagodite po svojih sposobnostih in interesih, a ideje za destinacije so zares mamljive in verjamem, da boste ob spoznavanju briškega konca tudi vi neznansko uživali!
Pojdite Vnaravo in spoznajte Goriška brda!