Bled – spoznaj skrite kotičke slovenskega bisera
Kaj sploh povedati o Bledu, kar že ne veste? Bled je mesto, občina, ki ga je obiskal pratično vsak Slovenec, pa ne samo enkrat. Sam sem bil na Bledu gotovo že več 100x, saj je Bled izjemno križišče za izlete v hribe. In glede na to, da sem ga obiskal že tolikokrat, kot klasičen turist, oblečen v lepa oblačila in predvsem, kot pohodnik, tekač, kolesar, smučar, oblečen v športna oblačila, sem si predstavljal, da Bled precej dobro poznam. In podobno, kot pri Idriji, sem se tudi pri Bledu precej motil.
Bled ima neverjetno strateško lokacijo in s svojimi številnimi naravnimi in kulturnimi znamenitostmi je pravi magnet za vse obiskovalce. V kolikor želite Bled spoznati na hitro, potem se zapeljete na grad, si ga ogledate, se s pletno podate na otok, ter se sprehodite okoli jezera. Imeli boste nekaj čudovitih fotografij za socialna omrežja, a verjemite, Bleda še zdaleč ne boste poznali.
Glede na to, da je Bled eden od krajev v Sloveniji o katerem je moč povedati največ, sem se odločil in Bledu posvetil konkreten članek, v katerem bomo obdelali njegovo zgodovino, turistično ponudbo, znamenitosti, se sprehodili po hribih okoli jezera, zaplavali v jezeru in pogledali kam lahko skočimo na izlet iz Bleda.
Vsebina bloga:
- Zgodovina Bleda
- Turizem na Bledu
- Naravne znamenitosti Bleda
- Blejsko jezero
- Hribi v okolici Bleda
- Izleti v okolici Bleda
- Zaključek
Mimogrede, v kolikor iščete podobne ideje za izlet v bližini Bleda, vam svetujem, da si preberete članke z naslovi Kam v Bohinju, Mojstrana in dolina Vrata, Družinski izlet v Kranjski gori, Kam na izlet na Gorenjskem in Jezersko izlet v naravo.
1. Zgodovina Bleda
Bled kot kraj je bil prvič v pisnih virih omenjen že leta 1004 in je s tem eden najstarejših Slovenskih krajev. V preteklosti je bil Bled skupek ločenih manjših naselij Grad, Mlino, Rečica Zagorice in Želeče, a s popularizacijo turizma v 19. stoletju so se naselja razširila in med njimi se je zabrisala meja, tako da je danes vse skupaj le še Bled. Poleg “središča” Bleda, so naselja, ki spadajo pod mesto Bled še Seliše, Dobe, Mlino, Zazer, Rečica, Velika in Mala Zaka.
Bled se je začel pospešeno razvijati konec 19. in v začetku 20. stoletja, ko so se začeli graditi prvi hoteli in ko so domačini začeli prodajati zemljo okoli jezera bogatim tujcem. Še dodaten razvoj Bleda pa se je začel s prihodom železnice leta 1906, ko je bila odprta železniška povezava med Jesenicami in Mostom na Soči, Gorico in Trstom. Le nekaj let kasneje so na Bledu uredili vodovod in elektriko, prvi v Sloveniji pa so dobili asfaltirane ceste.
Prva Svetovna vojna je sicer za kratek čas ustavila razvoj, a se je ta po vojni pospešeno nadaljeval z gradnjo številnih hotelov, vil in ostale infrasturkture. V 20. stoletju je Bled redno obiskovala kraljeva družina takratne kraljeve družine Karadžordjević, po 2. Svetovni vojni pa je bil gost Bleda tudi predsednik Jugoslavije, Josip Broz – Tito.
Bled, kot občina je bil ustanovljen leta 1960, a je bil leto kasneje priključen občini Radovljica. Po ostamosvojitvi Slovenije je leta 1992 Bled ponovno postal samostojna občina. Leta 2006 pa se je od Bleda odcepila občina Gorje, s čimer je Bled izgubil precejšen del svoje površine.
2. Turizem na Bledu
Turizem na Bledu se je začel razvijati v 19. stoletju, ko je naraslo zanimanje za parcele na najbolj zanimivih lokacijah okoli jezera in tudi v njegovem zaledju. Bogati tujci so si zaželeli oddiha v raju na sončni strani Alp. Eden bolj pomembnih gostov iz tistega obdobja je bil Arnold Rikli, švicarski zdravilec, ki je še dandanes močno prisoten v mestu ob jezeru. Po njem se namreč imenuje Vila ob jezeru, na Straži pa ima postavljen tudi izjemno lep spomenik.
V začetku 20. stoletja je bil Bled eden najbolj mondenih turističnih središč na sploh. Gradile so se številne vile, ki so jih bogati tujci uporabljali, kot svoje vikende za oddih. Začel se je razvijati tudi zdraviliški turizem z izkoriščanjem termalnega izvira s stalno temperaturo 23°C, ki ga še danes izkoriščata dva hotela s pokritimi termalnimi bazeni.
Dandanes je turizem na Bledu veliko več, kot le hoteli in vile ob jezeru. Ogromno je dnevnih obiskovalcev iz celega sveta, ki si pridejo ogledati to čudovito mesto ob jezeru in njegove lepote. Ogromno je tudi obiskovalcev, ki na Bledu ostanejo več dni in raziskujejo tako naravne, kot tudi ostale lepote, ki jih tod okoli ne manjka. Veliko se vlaga v nove in bolj ekskluzivne oblike turizma, razširja pa se tudi bolj klasične oblike, kot so kampi, apartmaji…
Zelo močan segment turizma na Bledu je tudi šport, saj številni dogodki v okolici Bleda zasedajo turistične zmoglivosti skozi celotno leto, predvsem pa pozimi (Pokljuka, Kranjska gora, Planica, Šahovska Olimpiada, veslaška tekmovanja, golf…). Veliko je tudi kulurnega dogajana na Bledu, z raznoraznimi festivali, razstavami in ostalimi dogodki. Pogosto pa Bled obiščejo tudi gospodarstvaniki, ki se radi razvajajo v okolju, ki jim ga nudi tukajšnji okoliš.
3. Naravne znamenitosti Bleda
V prvotni zamisli sem imel, da na kratko preletimo kar vse znamenitosti Bleda, tako naravne, kot kulturne, a na Bledu je vsega toliko, da bi moral ta članek postati skoraj da knjiga, če bi skušal vse samo omeniti, kaj šele opisati, zato sem se odločil, da nekoliko bolje spoznamo vsaj tiste najbolj zanimive kulturne znamenitosti, pa seveda nekaj več naravnih znamenitosti, ki so po mojem mnenju vredne truda in vas bodo navdušile.
Turistično najbolj zanimive znamenitosti Bleda so v prvi vrsti zagotovo Blejsko jezero z otokom, pa grad in Blejski vintgar. To so tiste tri turistično zares oblegane točke. Da obiščete te točke, se kaj prida tudi ni potrebno potruditi, le nekaj plačati, zato pa je navadno tu veliko gneče.
Za tiste nekaj manj obiskane točke okoli Bleda se bo treba pa vsaj malce potruditi, morda tudi močneje zadihati in se celo spotiti. Točke na katere vas bom danes popeljal so Ojstrica skupaj z Malim in Velikim Osojnikom, pa Pokljuška soteska, Straža nad Bledom, Babji zob, obiskali pa bomo tudi Bohinjsko Belo in tamkajšnji slap, ter plezališče.
4. Blejsko jezero
Če sem se prav podučil je Blejsko jezero najtoplejše Alpsko jezero. V vročih poletnih dneh doseže tempraturo tudi do 26°C (na površini), temperaturo, ki je primerna za kopanje (18°C) pa zadrži celo do konca oktobra. V mrzlih zimah jezero zamrzne in je pravi raj za vse ljubitelje drsanja in aktivnosti na ledu. S površino 1,45 kvadratnega kilometra je to 2 največje stalno naravno jezero v Sloveniji. Dolgo je nekaj več, kot 2 kilometra, široko pa skoraj 1400 metrov. Njegova globina, na najglobjem delu presega 30 metrov. Jezero je seveda primerno tudi za kopanje in ostale radosti na in v vodi.
1. Nastanek Blejskega jezera
Po pripovedkah naj bi Blejsko jezero nastalo, ker so bili okoliški pastirji tako brezbrižni in so pustili pasti svojo drobnico tudi na vzpetini sredi travnikov, na katerem so imele vile svoje plesišče. Kljub večkratnim opozorilom, naj vzpetino ogradijo in s tem odmaknejo svojo drobnico z grička, pastirji tega niso storili… Po tem, ko si je med plesom najmlajša vila zlomila nogo na trdih tleh, ki jo zaradi drobnice ni več prekrivala trava, so se vile ujezile in v dolino speljale nekaj potočkov in potokov, ki so preplavili travnik, vzpetina pa je ostala zunaj in je danes otok…
Vse ljudske pripovedke so precej podobne, a v resnici je Blejsko jezero posledica delovanja Bohinjskega ledenika, ki je izdolbel dolino Save Bohinjke in med drugim za sabo pustil veliko kotanjo na mestu današnjega jezera. V začetku naj bi bilo jezero še večje s stalnim pretokom vode a se je zaradi tektonskih premikov stalni dotok vode odmaknil in s tem tudi stalni odtok. In dandanes imamo to, kar imamo, eno najlepših jezer na svetu.
2. Bled kopanje v jezeru
Ko govorimo o kopanju v Blejskem jezeru je eno najpogostejših vprašanj pri ljudeh, ki Bleda ne pozajo prav dobro, kje se kopati v jezeru. V Blejskem jezeru se je moč kopati na treh različnih delih jezera, na urejeni grajski plaži, ter v kopališčih v Veliki in Mali Zaki. Na drugih delih jezera naj se obiskovalci nebi kopali.
Drugo pogosto vprašanje, ki se poraja obiskovalcem jezera pa je, ali je voda v jezeru primerna za kopanje. Voda v Blejskem jezeru je primerna za kopanje, saj so v zadnjih letih v občini veliko energije in denarja posvetili ekologiji in tako jezero zadovoljuje stroge standarde kar se tiče kvalitete vode. Ob tem pa je voda v jezeru v času poletne sezone tudi zelo prijetno topla. V avgustu namreč le-ta naraste tudi do 26°C.
Grajsko kopališče
Grajsko kopališče je edino urejeno kopališče na Blejskem jezeru, kopališče se ponaša s prek 6000 kvadratnimi metri površin. V kopališču ima obiskovalec možnosti koristiti najrazličnejša igrala, plezalno goro z oprimki, trampoline, tobogane, 4 bazene, odskočna deska, mize za namizni tenis, peskovnik, seveda je dobro poskrbljeno za sanitarije, garderobe in garderobne omarice, ne boste pa niti lačni in žejni.
| Dnevne vstopnine in najemnine | Odrasli | Študentje / dijaki | Otroci do 14 leta |
|---|---|---|---|
| Dnevna vstopnina | 9,00 € | 8,00 € | 6,00 € |
| Popoldanska – po 15. uri | 7,00 € | 6,00 € | 4,00 € |
| Vodna igrala, 20 minut | 4,00 € |
Velika in Mala Zaka
Velika in Mala Zaka sta zaliva na zahodnem delu jezera, kjer “kraljujejo” veslači. V Veliki Zaki je namreč cilj 2 kilometra dolge proge, na kateri se merijo veslači v veslanju na mirnih vodah, v Mali Zaki pa imajo veslači svoje prostore. V obeh zalivih je “divja” plaža, se pravi, da plaža ni urejena tako, kot v Grajskem kopališču, tu tudi ni vztopnine. Na voljo so lepe travnate površine za prijetno ležanje na travi, na vodi so postavljeni leseni pomoli, ki obiskovalcem omogočajo skakanje v vodo.
Na obeh plažah pa je seveda tudi nekaj spremljevalnih objektov, predvsem gostinskih, kjer lahko gostje potešijo svojo žejo in morebitno lakoto. V bližini kopališča v Veliki Zaki je tudi kamp Bled in slavni razgledni vrhovi, ki so opisani malce nižje v blogu.
5. Hribi okoli Bleda
Okoli Bleda je izbira vzpetin zares pestra, od tistih nekaj 10 minutnih vzponov, pa do celodnevnih izletov v visokogorje. Za danes se bomo sprehodili po tistih malce nižjih vrhovih s čudovitim razgledom na blejsko jezero in okoliške kraje.
1. Ojstrica, Mala in Velika Osojnica
| Ojstrica, Mala in Velika Osojnica | Osnovne informacije |
|---|---|
| Višine vrhov | 611, 691, in 756 m |
| Višina izhodišča | 480 m |
| Čas vzponov | 20, 35, in 45 min |
| Zahtevnost poti | lahka |
| Izhodišče | Parkirišče v Veliki Zaki (46.3624, 14.0814) |
| Parkirnina | 3 € na 1 uro |
| Priporočljiva oprema | športna pohodna obutev in pohodne palice |
| Primerno za pse | da |
Zagotovo ste že videli fotografijo Blejskega jezera, ki je bila posneta nekje iz razgledišča na zahodnem koncu jezera. Meni jo Facebook prikaže skoraj vsak teden. To pomeni, da je skoraj svak teden kdo od mojih FB prijateljev tam gori. V kolikor na enem od vrhov (Ojstrica, Mala in Velika Osojnica) še niste bili, potem ne veste kaj zamujate!
Vsi trije vrhovi ponujajo zares pravljični pogled na Blejsko jezero z otočkom. Sicer se ne morem povsem odločiti, kateri razgled je najlepši, a zagotovo so to tri najlepša razgledišča na jezero. Morda bo kdo oporekal in bo rekel, ne razgled z grajskega hriba je lepši, ali pa ne Babji zob ponuja lepši razgled… Težko rečem, a fotografije z Ojstrice, ali pa ene od Osojnic so po mojem lepše.
Za izhodišče za naskok na razgledišča si je najboljše izbrati parkirišče v Veliki Zaki. To vas bo stalo 3€ na uro in v poletnem času boste morali imeti kar srečo, da boste parkirišče sploh dobili. Alternativna možnost je ta, da avto pustite na železniški postaji, ali v Mali Zaki, ter se do začetka vzpona v Veliki Zaki ravno ogrejete.
Najbližje in tudi najnižje razgledišče je Ojstrica, do katere je le dobrih 100 metrov vzpona, za to pa boste porabili okoli 20 minut časa. Pot je lepo urejena, po deževju sicer nekoliko blatna, a ni nič hudega. vrh Ojstrice je gol in nam nudi fantastičen razgled na jezero in vse okoli njega. Ne levem koncu razgledišča lahko s ptičje perspektive občudujemo Veliko Zako s kampom in parkiriščem. Za tako malo truda, kot ga potrebujemo za vzpon na Ojstrico smo deležni neverjento velike nagrade.
V kolikor ste bili pripravljeni na nekoliko daljši sprehod, vam predlagam, da se povzpnete še na obe Osojnici. Za to boste potrebovali še dodatnih 20 morda 30 minut vzpona.
Razgledišče na Mali Osojnici je morda najlepše od vseh treh, vsaj moje oči so mi razgled tako pričarale. Še vedno smo precej blizu jezera, le da smo dodatnih 100 metrov višje in od tu vidimo jezero (z izjemo Male Zake) pratkično v celoti. Od tu lahko tudi že občudujemo železniško progo, ki skozi tunele pelje proti Bohinjski Bistrici. Nedaleč stran, na juženm pobočju Male Ojstrice je še eno razgledišče, ki sicer ne nudi tako spektakularnega razgleda, a vseeno je razgled čudovit. Razgledamo se lahko v smeri proti Babjemu zobu in Jelovici, ter dolini Save Bohinjke pod njima.
V kolikor boste pripravljeni na še dodatnih 15 minut vzpona, pa boste prišli na najvišje razgledne točke nad Veliko Zako in sicer do Velike Osojnice. Na zahodnem pobočju, malo pod vrhom nas čaka prvo razgledišče, s katerega vidimo bolj malo, poleg železniške proge zares vidimo le gozdove, je pa tu lep prostor za oddih in užitek v tišini. Do Velike Osojnice se namreč vzpne veliko manj ljudi, kot do prejšnjih dveh ciljev, tako da, če boste imeli srečo, boste celo lahko imeli nekaj časa vrh samo zase.
Razgledišče proti jezeru pa je od vrha odmaknjen nekoliko proti severo zahodu, oz., če gledamo v smeri prihoda, moramo zaviti v desno, če smo pozorni nas bodo tja peljale tudi številne manjše potke. Tudi to razgleidšče je osupljivo lepo, morda že malo bolj oddaljeno od jezera, tako da ne nudi več tistega občutka, da ste skoraj nad jezerom, a je zaradi višine, saj smo tu skoraj 300 metrov nad jezerom, občutek ob pogledu v dolino, enostavno odličen.
Na vseh razglediščih so domačini postavili lesene klopce, tako da se pohodnik lahko usede in v miru uživa. Predlagam vam, da se vam ne mudi in da si vzamete čas, ter enostavno ste, brez fotoaparata, brez besed, samo opazujte.
Kar pa se tiče obutve in oblačil, vam predlagam, da se oblečete športno, saj se boste do vrha gotovo prepotili, obutev pa boste vsaj malo popackali z blatom, zato tiste superge, ki jih imate za po centru Ljjubljane, Celja, ali Maribora, ne bodo najbolj primerne. Poleg tega, pa je ob poti kar precej večjih kamnov, pot pa zna biti tudi spolzka. Zelo prav pa vam bodo prišle tudi pohodne palice.
2. Babji zob
| Babji zob | Osnovne informacije |
|---|---|
| Višina Babjega zoba | 1128 m |
| Višina izhodišča | 638 m |
| Višinska razlika | 490 m |
| Čas vzpona | 1 ura 30 min |
| Zahtevnost vzpona | lahka |
| Izhodišče | Kupljenik (46.3382, 14.0785) |
| Parkirnina | ne |
| Priporočljiva oprema | športno pohodna obutev in pohodne palice |
| Primerno za pse | da |
Babji zob je ena od točk, ki sem jo občudoval že, kot otrok. Moj oče je bil tak, da ko smo se kam vozili, je vedno spraševal, prek katere reke se peljemo, kako se imenuje ta hrib, pa katera je ta dolina… in seveda je bil Babji zob pogosto na tapeti, ko smo se vozili proti Bledu. Predvsem pa to nenavadno ime in anekdota iz 2. Svetovne vojne (ki sem vam jo zaupal spodaj) sta name naredila poseben vtis.
Za razliko od ostalih vzponov, ki jih obdelujemo danes, je vzpon na Babji zob že malo bolj zaresen vzpon, pa ne kar se tiče težavnosti, ampak kar se tiče časa in višinskih metrov. Glede na to, da bomo do vrha premagali skoraj 500 višinskih metrov in za to potrebovali okoli uro in pol časa, si je za vzpon potrebno vseeno vzeti nekaj časa. Izhodišče za vzpon na Babji zob je vasica Kupljenik, ki leži na nastrotnem bregu Save Bohinjke, kot Bohinjska Bela, le da je Kupljenik malce višje. Do izhodišča vodi sicer ozka a lepa asfaltna cesta.
Vzpon je enostaven in prvo 1/3 poti poteka po gozdni cesti, kasneje pa se usmerimo na gozdno stezico, ki nas kmalu pripelje na rob pobočja, kjer se nam med drevesi že odpirajo čudoviti razgledi proti severu. Po prvem nekoliko strmejšem odseku, ko se pot za nekaj časa lepo vzpne, nas kot nalašč na vrhu čaka noro lep razgled in klopca za oddih in udobno sedenje ob užitkih v razgledu.
Od tu pa do vrha nas sicer loči še dobrih 20 minut vzpona, a se bomo po drugem razgledišču, ki je opremlejno tudi s panoramsko tablo, kjer so označeni vrhovi, še nekoliko spustili in nato povzpeli do zadnjega razgledišča na Babjem zobu.
Tudi Babji zob je zelo priljubljena izletniška točka za pohodnike in družinske izlete. Opremo vam svetujem podobno, kot pri vzponu na vzpetine nad Veliko Zako, tudi tu vam bodo zelo prav prišle palice, ter pohodna obutev z dobrim oprijemom na zemlji oz. gozdnih tleh.
Pot je praktično ves čas skrita pod krošnjami dreves in večino časa poteka po severo-zahodni strani hriba, tako da tudi v poletni pripeki ne boste izpostavljeni soncu in bo vzpon prijeten (kolikor je pač v visokih temperaturah lahko).
Za razliko od Osojnikov in Ojstrice, smo na Babjem zobu deležni še pogleda proti najvišjim vrhovom Julijskih Alp. Z vrha se namreč sramežljivo prikaže vrh Triglava, vidimo južne Bohinjske vrhove, v daljavi pa se nam ob lepem vremenu pokaže tudi Krn. Seveda pa na drugi strani vidimo tudi Blejsko jezero, Stol, Golico in ostale vrhove okoli tega dela Karavank.
Malo pod Babjim zobom pa se nahaja še ena turistična atrakcija Bleda. Jama pod Babjim zobom je meni še neznana, saj v njej za enkrat še nisem bil, a kolikor so mi povedali kolegi jamarji, je jama vredna ogleda, saj da je polna kapnikov in ostalih lepot, ki nam jih ponuja podzemni svet.
Sedaj pa na hitro še anekdota iz 2 Svetovne vojne povezana z Babjim zobom. Domači partizani naj bi med 2. vojno na Babji zob namestili veliko Slovensko zastavo in besni Nemci, naj bi skušali zastavo sestreliti z orožjem, a jim to ni uspelo…
3. Straža nad Bledom
| Straža na Bledu | Osnovne informacije |
|---|---|
| Višina vzpetine | 646 m |
| Višina izhodišča | 506 m |
| Višinska razlika | 140 m |
| Čas vzpona | 25 min |
| Zahtevnost poti | lahka |
| Izhodišče | Želeče (46.3595, 14.1102) |
| Parkirnina | ne |
| Priporočljiva oprema | športna pohodna obutev |
| Primerno za psa | da |
Naš naslednji cilj pa bo vrh smučišča Straža nad Bledom. Niti ne vem, kdaj je to smučišče nazadnje obratovalo, ampak v zadnjih letih, bolj kot ne služi za aktivnosti, ki se na njem dogajajo v poletnem času.
Na vrh Straže se lahko povzpnete iz središča Bleda, ali pa, kot se bomo mi danes, podali iz nasprotne strani hriba. Do vrha, sicer 646 metrov visoke0 Straže bomo rabili slabe pol ure hoje. Iz mesta,kjer bomo parkirali (začetek gozdička, nekje ob poti), nas bodo usmerjevalne table popeljale na gozdnato pobočje Straže. Pot proti vrhu je lepo urejena, na delih morda malce slabše vidna, a v poletni sezoni zaradi večje frekvence pohodnikov, temu verjetno ni tako.
Po okoli 2/3 vzpona nas pot pripelje na travnik oz. smučarsko progo, kjer nas do vrha loči le še nekaj minut zmernega vzpona. Pot nas kmalu spet popelje v gozd, kjer bomo prišli do prve od naprav na trim stezi, le nekaj korakov stran pa je čudovita razgledna točka, kjer se nam odpira pogled proti Gorenjski ravnini, Lescam, Ravovljici in ostalim krajem na tem delu Gorenjskega.
Ob trim stezi, mimo Riklijevega spomenika nas bo pot popeljala v izjemno lepo urejen adrenalinski park, ki je tudi največji, kar sem jih jaz do sedaj videl (morda je kje tudi večji, pa ne vem zanj). Park obsega kar 81 različnih objektov, kjer boste morali uporabiti svojo moč, ravnotežje, spretnost, pogum… da se boste prebili preko njih. Objekti so razdeljeni v 5 različnih težavnostnih poti, le-te pa so speljane po krošnjah dreves. V sklopu pustolovskega parka obratuje tudi poletno sankališče. Dobrodošli ste vsi, ki ste višji od 120 centimetrov in ste dopolnili vsaj 4 leta.
Nedaleč stran od Pustolovskega parka nas čaka še ena čudovita razgledna točka, ker bomo lahko uživali v pogledu na del Blejskega jazera, grad in center Bleda. Ob vznožju smučišča je tudi urejeno parkirišče, kjer lahko pustite svoje vozilo in se vzpnete proti vrhu. V kolikor pa ste bolj lene narave, pa vas bo na vrh zapeljala sedežnica.
4. Blejski grad
| Blejski grad | Osnovne informacije |
|---|---|
| Višina grajskega griča | 599 m |
| Višina Bleda | 509 m |
| Višinska razlika | 90 m |
| Čas vzpona | 20 min |
| Težavnost poti | lahka |
| Izhodišče | Bled (46.3696, 14.1028) |
| Parkirnina | da |
| Priporočljiva obutev | športna pohodna obutev |
| Primerno za pse | da |
Iz smučišča pa se bomo odpravili na nasprotno stran obale jezera. Natančneje na sivo skalo (kakor je grajski hrib poimenoval Avsenik), kjer stoji Blejski grad. Tudi ta vzpetina nam ponuja vrhunse razgledne točke. 2 izmed njih sta vam na vojo, tudi če se nimate namena podati v grad.
Na grajski hrib se lahko povzpnete po več poteh, a najbolj priljubljena in po moje tudi najlepša je Riklieva pot, ki se začne pri grajskem kopališču in nas v okoli 10ih minutah popelje do grajskega parka, neposredo ob gradu. Pot je odlično urejena in je osvetljena tudi v nočnem času. Med vzpenjanjem boste lahko uživali v lepih razgledih na jezero in okolico.
Znotraj grajskega obzidja se že dolgo nisem podal, tako da vam kaj pametnega o gradu ne morem povedati, razen tega, kar lahko tudi sami preberete na spletu. Vem pa, da je vztopnina za odrasle 13, študente 8 in otroke 5€.
6. Izleti v okolici Bleda
Izleti v okolici Bleda so tako, kot vse ostale stvari tod okoli izjemno zanimivi. Kot sem omenil že pri opisu hribov okoli Bleda, je podobno tudi pri izletih. Lahko se odpravimo na prijeten sprehod okoli jezera, ki bo trajal kakšno uro, ali pa se odravimo v visokogorje za nekaj dni. Danes bomo obdelali tiste bolj družnske izlete oz. spehode. Skočili bomo okoli jezera, se podali v Blejski vintgar, najprej pa se bomo sprehodili po neverjetni Pokljuški soteski.
1. Pokljuška soteska
| Pokljuška soteska | Osnovne informacije |
|---|---|
| Najvišja točka soteske | 850 m |
| Višina izhodišča | 660 m |
| Višinska razlika po poti | 200 m |
| Hiking time | 1 ura 30 min |
| Težavnost poti | lahka |
| Izhodišče | Krnica (46.3789, 14.0417) |
| Parkirnina | ne |
| Priporočljiva obutev | športna pohodn aobutev in pohodne palice |
| Primerno za pse | da |
Pokljuška soteska se nahaja na severo-vzhodni strani Pokljuške planote. Proti njej nas usmerijo table v Krnici (cesta na Pohkljuko), ozka cesta pa nas bo v nekaj 100 metrih pripeljala do urejenega parkirišča ob začetku soteske.
Soteska je danes suha, to pomeni, da po njen ne teče noben potok, ali reka. Sotesko je v času zadnje ledene dobe izoblikovala voda, ki je odtekala iz talečih se ledenikov na Pokljuki. Kasneje se je voda umaknila v podzemlje in danes je soteska polna zanimivih kraških pojavov, ki jih je za seboj pustila voda.
Začetek soteske je precej “običajen”, po poti se začnete vzpenjati v izjemno lep, zračen gozd, po okoli 10ih nimutah hoje pa vas kar naenkrat začnejo obdajati zelo visoke navpične stene. Po moji oceni so stene visoke okoli 50 metrov, morda tudi več. Kmalu se znajdemo pred prvo info tablo, ki nas usmeri na krožno pot skozi sotesko. V kolikor se boste podali desno, se boste po nekaj mestrih sprehodili skozi luknjo, kratko prehodno jamo s še 3 naravnimi okni, ki je že nekdaj služila kot najbližji prehod iz doline proti Pokljuški planoti.
Nekajminutni vzpon vas bo pripeljal v izjemno lep in gost bukov gozd, ki je praktično brez podrasti. Pot vas bo še nekaj časa peljala po potki in nekoliko kasneje tudi po vlaki, prišli boste tudi do nekaj križišč, kjer so po mojem mnenju table nekoliko nerodno označene, a nič ne de, vi samo nadaljujte s hojo v smeri proti galeriji. Že kmalu boste prišli do nekdanje struge, kjer ima gozd prav čarobno podobo. Kot bi pršli v pragozd, podrta dreveda poraščena z debelo oblogo mahu, prav tako so vanj oblečene skale, v zraku je polno vlage… zares nekaj posebnega.
Od tu se bomo po dnu soteske začeli spuščati proti našemu izhodišču. Dno soteske je po večini poraščeno s praprotjo, ki je v času pozne pomladi, ko začne ravno dobro rasti, izjemno lepa. Po nekaj minutnem sprehodu po dnu soteske nas bodo ponovno obdale izjemno visoke previsne stene, v katerih je voda izdolbla razne luknje, podjede…
Kmalu nas bo pot pripeljala do meni najbolj fascinantnega dela soteske, ozkega kanjona (če ste klostrofobični, bi znalo biti zanimivo), skozi katerega nas pelje lesena brv, s stopnicami, na drugem koncu te, na najožjem delu le kak meter široke “razpoke” pa se pod nami odpre ogromna galerija, ki so jo domačini poimenovali po kraljeviču Andreju Karadjordjeviću. Kraljeva družina je namreč med obema vojnama, ko so domačini tudi uredili pot skozi sotesko, pogosto gostovala v teh krajih. saj so imeli na Mežakli svoje počitniško naselje.
Od tu pa proti križišču, kjer smo se pred tem podali desno skozi luknjo, se soteska še nekajkrat razširi in ponovno povsem zoži. Ob poti navzdol pa ne bodite pozorni le na to, kaj je narava za seboj pustila okoli vas, v tem delu se boste namreč sprehodili pod naravnim mostom, ki je 3 velika naravna znamenitost te soteske. Naravni most preči sotesko 24 metrov nad tlemi. Prav neverjetno je, kako divja je morala biti tu voda, da je v skalo izdolbla vse to, kar nam je danes postavljeno na ogled.
2. Blejski vintgar
| Blejski vintgar | Osnovne informacije |
|---|---|
| Dolžina soteske | 1600 m |
| Čas krožne poti | 2 uri |
| Zahtevnost poti | lahka |
| Izhodišče | Parkirišče ob vstopu v sotesko (46.3929, 14.0847) |
| Parkirnina | 5 € |
| Vstopnina | da |
| Priporočljiva obutev | Športna pohodniška obutev |
| Suitable for a dog | da |
| Vstopnina | cena |
|---|---|
| Odrasli | 10 € |
| Študentje / dijaki | 7 € |
| Upokojenci / invalidi | 7 € |
| Otroci od 6 do 15 | 2 € |
| Otroci do 6 let | 1 € |
| Psi | 3 € |
Ena od najbolj obiskanih naravnih znamenitosti okoli Bleda in v Sloveniji na sploh je Blejski vintgar. Izjemno slikovita soteska, ki jo je na poti do Save Dolinjke v skalo izdolbla reka Radovna. Le-ta priteče iz doline Kot, prek doline Radovne, ki je vkleščena med strma pobočja Pokljuke in Mežakle. Sosteska Blejskega vintgarja se prične ob koncu Spodnjih Gorij in v dober kilometer in pol dolgi in do 250 metrov globoki soteski, obiskovalci uživajo v razigrani reki v sicer neprehodni soteski.
Radovna v vintgarju pokaže svojo moč še posebaj v spomladanskem času, ko je zelo vodnata. Vse to mešanje biserno čiste vode, bobnenje in zares močan tok ob mogočni soteski, previsnih stenah vintgarja, brzicah, ter slikoviti poti neposredno nad divjo reko na človeka naredi močan vtis.
Pot je po večini speljana po brveh, ki so pritrjene na skalnate stene soteske, na nekaj mestih, pa stopite tudi na trdna tla. Soteska se zaključi z največjim rečnim slapom v Sloveniji. Pod slapom je prijeten kotiček, kjer se lahko okopate in ohladite v osvežilni Radovni.
Vintgar je kot na lašč za družinske izlete in ga je super pokombinirati z obiskom Pokljuke ali pa katere od ostalih znamenitosti Bleda, ki so opisane v tem blogu.
V zadnjih nekaj letih so pot skozi vintgar uredili v enosmerno pot, z vhodom na zgornjem koncu soteske, v Spodnjih Gorjah, ter izstopom pri slapu Šum v bližini Blejske dobrave. za pot proti izhodišču pa lahko izberete zeleno pot (puščice), kjer se boste sprehodili preko Sv. Katarine in lahko uživali v lepih razgledih na okolico Bleda, ali pa se podate do Blejske Dobrave (rdeča pot), ter se od tam sprehodite nazaj do vašega izhodišča.
V turističnem društvu Gorje obiskovalce lepo prosijo, da pred obiskom soteske obiščejo njihovo spletno stran, ter si karte kupijo prek spleta, ter si preberejo vse podrobnosti o krožnih poteh, parkiriščih…
Še dobronamerno opozorilo… Toplo pa vam odsvetujem obisk gostilne Vintgar, ki stoji le nekaj 10 metrov pred vhodom v sotesko. Pred leti, ko smo obiskali vintgar, sem odšel v gostilno prijazno poprositi, če mi lahko v bidon natočijo vodo, odziv lastnice pa je bil nepojemljiv. Gospa se je začela name dreti, da kaj se grem, da oni morajo to vodo plačati, v začetku sem mislil, da se gospa heca, a po nekaj sekundah, sem ugotovil, da misli resno… lepo sem se ji zahvalil in ji obljubil, da bom vsem povedal za njihov odnos do potencialnih strank in obljubo držim.
3. Bohinjska Bela
Kolikokrat ste se že peljali mimo Bohinjske Bele in kolikokrat ste obiskali to idilično vasico? Sam sem jo prvič obiskal šele lani (2020), ko sem se namenoma zapeljal skozi vas, med tem, ko sem se vračal iz Bohinjskih planin. Pred kratkim pa sem jo ponovno obiskal in se spoznal z njenimi plezališči, slapom Iglico in čudovitimi razgledi s sten nad Iglico.
Do Bohinjske Bele se seveda lahko pripeljete z avtom, ampak odlična ideja je tudi kolo, predvsem, če imate možnost, da se naprimer do Bleda pripeljete z avtom in nato njegovo okolico raziskujete kar iz kolesa. Tretja možnost pa je, da se v Bohinjsko Belo pripeljete z vlakom.
Plezalne stene v Iglici je nemogoče zgrašiti že iz glavne ceste med Bledom in Bohinjsko Bistrico, Ko pa si v vasi, pa stene postanejo še mogočnejše. Nekako zgleda, kot bi se tu zemlja udrla in se preselila kakšnih 30 metrov nižje.
Slap Iglica je sicer precej visok slap, saj meri 24 metrov, a je potoček Suha precej podoben svojemu imenu, zato je pogled nanj precej manj navdušujoč, kot pogled na kakšnega od vodnatih slapov. A je kulisa Iglice izjema. Pod slapom je za tiste najbolj vroče manjši bazenček za ohladitev. Voda ni prav hudo mrzla, tako da mora bazenček prijati po nekajurnem plezanu.
Plezališče Iglica je visoko okoli 30 metrov in je eno od bolj priljubljenih in kvalitetnih plezišč pri nas. Na vrh plezališča se lahko povzpnete po skoraj novih stopnicah, katerih uporaba je sicer na lastno odgovornost. Na vrhu pa imamo na 2 razglediščih možnost uživati v čudovitih razgledih v obe smeri doline Save Bohinjke. Izjemno lep je seveda pogled na vasico pod našimi nogami zelo lepo pa se vidi tudi na Babji zob na drugem bregu reke.
4. Pot okoli Blejskega jezera
| Sprehod okoli Blejskega jezera | Osnovne informacije |
|---|---|
| Dolžina poti | 7 km |
| Čas hoje | 1 ura 15 min |
| Zahtevnost poti | sprehod |
| Izhodišče | nekje v ob jezeru |
| Parkirnina | da |
| Priporočljiva obutev | športna obutev |
| Primerno za psa | da |
Blejsko jezero je verjetno Slovensko jezero, ki ga je obhodilo največ ljudi. Kljub temu, da je pot okoli jezera dolga okoli 7 kilometrov in povprečen pohodnik zanjo porabi dobro uro časa, pa se ogromno ljudi na Bled poda prav z namenom da obhodijo ta Gorenjski biser.
Sprehajalna pot je po večini asfaltirana, del poti pa je peščen. Med potjo se boste dvakrat rahlo vzpeli, drugače pa je pot ravna in lahka. Primerna je tudi za družine z vozički. Ob poti se boste sprehodili mimo številnih lokalov, ker se lahko okrepčate s takšnimi in drugačnimi dobrotami, potešite žejo, ali zgolj uživate v pogledu na jezero in dobri kavici.
Zaključek
Bled z vsemi lepotami, ki ga obkrožajo je verjetno največji Slovenski turistični biser. Verjetno mu v Sloveniji, po številu turistov, ob bok lahko postavimo le Ljubljano, ki pa je s svojo velikostjo praktično neprimerljiva z Bledom. Pa morda Postonjsko jamo, ki pa je povsem drugačen turistični biser naše lepe deželice.
Kakorkoli, Bled je fantastična destinacija, za vse, tudi če ste bili tam že 100x, še vedno boste lahko našli kaj novega. Če pa ste vse že videli (v kar dvomim), so lahko stvari tudi v drugo, ali pa tretje zelo zanimive.
Želim vam, da se boste imeli izjemno ob obisku Bleda in pojdite Vnaravo!
