Hribi do 2000m – 20 izjemnih razglednih vrhov

Slovenija je dežela z izjemno raznolikim ozemljem. Na tako majhnem koščku zemlje imamo praktično vse. Iz središča Slovenije si lahko v eni uri na morju, ali pa pod najvišjimi vrhovi alpskega sveta, prav tako si lahko v dobri uri na ravnicah Panonske nižine ali pa sredi Kočevskih gozdov. A glede na to, da bomo v tem članku govorili o izjemnih vrhovih, ki so nižji, kot 2000 metrov, se bomo osredotočili na del Slovenije, kjer kraljujejo 3 gorovja in naše sredogorske verige.

Hribi do 2000 metrov, ki jih bomo tokrat obiskali so razporejeni po vseh treh gorovjih, tako Julijskih, kot Kamniško-Savinjskih alpah, kot tudi Karavankah, podali se bomo seveda tudi na Snežniško planoto, ter na Škofjeloško-Cerkljanske vrhove, spoznali bomo nekatere od najbolj priljubljenih planot v Sloveniji, uživali v razgledih, ki ti vzamejo dih in spoznali še številne druge zanimivosti, ki jih je moč spoznati ob obisku hribov, ki so visoki do 2000 metrov

Naših 20 čudovitih vrhov do 2000m

V kolikor iščete še več idej za izlete po Sloveniji vas vabim, da si pogledate kategorijo Družinski izleti, na tej povezavi pa boste našli še nekaj podobnih idej za sredogorske vrhove na sončni strani alp. Sicer pa si lahko izlet najdete tudi na interaktivnem zemljevidu, kjer lahko na enostaven način izberete med več kot 350 izleti.

1. Menina planina

Menina planina je izjemno lepa planota na vzhodnem robu Kamniško Savinjskih alp. Planota se dviga nekje med 1300 in 1500 metri visoko in je pravi raj za družinske izlete in pohajkovanje po neokrnjeni naravi. Planino lahko obiščete v vseh letnih časih, saj dostopi niso zahtevni, pa tudi kakšne posebne opreme ne boste potrbovali.

Tej zelo razgibani planoti sem na straneh vnaravo.si namenil cel blog, tako da si lahko na POVEZAVI preberete podrobnosti, ki jih je dobro vedeti preden se podate od doma.

2. Uršlja gora

Uršlja gora je vrh v pogorju Karavank, ki je praktično prvi med višjimi vrhovi v tej najdaljši gorski verigi v Sloveniji. Karavanke se na vzhodu sicer “vlečejo” vse do Hrvaške meje, a prvi zares “pravi” vrh je šele Uršlja gora, ki se dviga nad Koroško.

Z višino 1699 metrvo je Uršlja gora pravi “osamelec” med hribčki ki obkrožajo Slovenj Gradec in Črno na Koroške. No ja, nad Črno se dviguje Peca, a ta je vseeno malce odmaknjena in ne “kvari” tega impozantnega izgleda Uršlje gore.

Vrh Uršlje gore krasi najvišje ležeča cerkev v Sloveniji, še bolj viden pa je televizijski oddajnik, ki se dviguje proti nebu. Več o tej izjemno priljubljeni in lahko dostopni gori pa si preberite na povezavi.,

3. Matajur

V blogu, ki ga berete sem za vas izbral same zares izjemne vrhove z nepozabnimi razgledi, s čudovitimi dostopi in mnogi med njimi imajo poled naravnih lepot še velik zgodovinski pomen. A največjega med vsemi ima verjetno prav Matajur. Vprašanje kaj bi se zgodilo z našim ozemljem po 1. Svetovni vojni, v kolikor se nebi “zgodil” čudež pri Kobaridu, čudežni preboj močno utrjene Italijanske obrambne linije, ki je za posledico primesel tudi konec Soške fronte in beg Italijanskih vojakov globoko na njihovo ozemlje.

Dan danes je moč na Matajurju in na bližnjem Kolovratu videti številne ostanke te dobro utrjene obrambne linije, ob tem pa imate moč obiskati tudi muzej na prostem, kjer so ti ostanki urejeni tako, da obiskovalcem prikažejo, kako je vse skupaj zgledalo med to 885 dni dolgo vojaško norijo na bregovih reke Soče.

Sicer pa je Matajur izjemna razgledna gora, ki je lahko dostopna v seh letnih časih, več o vzponu na to čudovito goro, o razgledih in vsem ostalem pa si preberite v članku z nalsovom Lahke planinske poti.

4. Tromeja

Tromeja oz. Peč, kot se imenuje vrh, kjer se na višni 1508 metrov stikajo državne meje Slovenije, Italije in Avstrije, je lep razgledni vrh, kamor se lahko podate na lep družinski sprehod v vseh letnih časih. Do vrha tega priljubljenega stičišča treh držav vodi tudi gozdna cesta, tako, da je poleti to zelo priljubljena destinacija tudi za gorske kolesarje, pozimi pa pravi raj za sankače in ostale užitkarje na snegu.

Več o Tromeji in vsem kar morate vedeti preden se ospravite v Rateče, si preberite v članku z naslovom Tromeja, vrh za vse letne čase.

5. Blegoš

Blegoš je tretji najvišji vrh v Škofjeloško – Cerkljanskem hribovju, s svojimi 1562 metri in s travo poraščenem vrhom je izjemen razgledni vrh. V nasprotju s Poreznom in Možicem, preko katerih je potekal sistem Italijanskih bunkerjev na Rapalski meji, je preko Blegoša potekala naša (Kraljevina SHS) različica obrambne linije utrjenih bunkerjev, ki ji danes rečemo Rupnikova linija.

Več o vzponu, izhodiščih, razgledu in vsem kar spada zraven ob pripravi na obiks tega priljubljenga vrha si lahko preberete v članku z naslovom Lahki hribi.

6. Dovška baba

V kolikor iščete goro, ki vam ponuja najlepši pogled na dolini Vrata in Kot, ter na praktično vse najvišje vrhove Julijskih alp, potem se morete povzpeti na Dovško babo. Izjemno razgledo goro v osrednji verigi Karavank. Leži med Kepo in Golico, ter je pravi magnet za pohodnike v vseh letnih časih. Predvsem pa pozimi, ko južno pobočje obsije toplo sonce in kar vabi k uživanju v sončnih žarkih, ter nabiranju D vitamina.

Na ta 1891 metrov visok vrh se lahko vzpnete z Dovij oz. izhodišč v bližini te idilične vasice. V članku z naslovom Najbolj obiskane gore v Karavankah, sem za vas opisal eno izmed poti, v filmček na našem Youtube kanalu pa sem posnel izjemno prijetno krožno pot, ki pa je bolj primerna za kopne razmere.

7. Kriška gora

Kljub temu, da so vse gore v tem članku zelo priljubljene in precej dobro obiskane, pa je Kriška gora verjetno z naskokom najbolj obiskana med vsemi. Predvsem v zimskih in zasneženih dneh, ko so morda nekateri vrhovi malce težje dostopni, je na Kriški gori prava promenada.

A ves ta direndaj na gori ne zmanjša dejstva, da je to izjemna razgledna gora, ki pohodniku v dobri uri vzpona ponudi pravo doživetje in v lepem in čistem vremenu, lahko uživate v čudovitem božanju sončnih žarkov, ter razgledih, ki sežejo prek Julijcev, Karavank, Ljubljanske kotline, Notranjske, Primorske, Dolenjske…

Več o vzponu na Kriško goro pa si preberite v članku z naslovom Kriška gora – do rajskih razgledov v dobri uri.

8. Možič

Možic, tako kot Matajur, Porezen in Blegoš spada med vrhove, ki imamo še tisto dodatno zgodovinsko noto. Prek Možica je namreč potekala nekdanja Rapalska meja in še dan danes je na grebenu nad Soriško planino moč videti litoželezne kupole Italijanskih bunkerjev, ki šrtlijo iz zemlje. Prav tako je moč v bunkerje tudi vstopiti in si ogledati njihovo notranjost.

Poleg tega pa je Možic tudi lahko dostopen vrh, ki je zares primeren tako rekoč za vskogar. Izjemno lahek dostop, kratek čas vzpona in prekrasni razgledi delajo ta vrh enega od najbolj priljubljenih vrhov v našem sredogorju.

Več o Možicu, Soriški planini in ostalih vrhovih v bližini pa si preberite v članku z naslovom Možic – do bunkerjev po prekrasne razglede.

9. Porezen

Je z višino 1630 metrov drugi najvišji vrh Škofjeloško- Cerkljanskega hribovja in je podobno, kot Možic del Alpskega zidu, obrambne linije, ki so jo Italijanski okupatorji postavili od jadranskega morja, preko Snežnika in proti Triglavu.

Na vrhu tega s travo poraščenega lepotca je moč videti številne strelske line, ki se “skrivajo” tik pod vrhom gore. Ob tem pa vrh Porezna krasi še velik NOB spomenik za žrtve 2. Svetovne vojne.

Več o Poreznu, izhodiščih in vzponih, ter razgledih s tega priljubljenega vrha pa si preberite v članku z nalsovom Kam v hribe za vikend.

10. Velika planina

Velika planina verjetno ne potrebuje posebne predstavitve, saj je to ena najbolj znanih, če ne celo najbolj znana izletniška točka v sredogorje na sončni strnai alp. A neglede na to, marsičesa o temu gorskemu raju nad Kamniom še ne vemo.

O eni izmed poti, ki so primerne za lažje družinske pohode sem pisal v članku z naslovom Kam v hribe z otroki, na našem Youtube kanalu pa boste našli video, ki prikazuje vzpon na Malo in Veliko planino iz Kisovca.

11. Snežnik

Kot sem na tej spletni strani napisal že v nekaj člankih je Snežnik naš najvišji vrh, če izvzamemo 3 alpske verige. Z višino 1796 metrov je ta Primorsko- Notranjski očak prava razgledna ploščad za poglede na vse strani neba. Prav neverjetno je tudi, ko se iz že skoraj poletne Ilirske bistrice začnemo dvigati do Sviščakov, pa je tam še nekaj 10 centimetrov snega, Snežnik pa je še povsem zimski, kakšna neverjetna razlika v tako majhni zračni razdalji.

Več o Snežniku si preberite v članku Kako na Snežnik.

12. Visoki Mavrinc

Visoki Mavrinc je edini vrh v tem blogu, na katerega ne vodi markirana pot. Do vrha tega, sicer priljubljenaga vrha, lahko pridemo po dveh različnih poteh. Tista iz koče pod Gozdom je veliko bolj priljubljena in tudi lažja in kljub temu, da ni markirana jo ne bo težko najti.

Vrh, ki se dviga 1562 metrov nad morjem, je sorazmerno lahko dostopen v vseh letnih časih. Več o obeh dostopih, o razgledih si lahko preberete v članku Visoki Mavrinec – razgledni vrh na robu Julijskih alp, tam pa boste našli tudi video posnetka poti proti na vrh.

13. Dobrča

Dobrča je 1634 metrov visok vrh, ki ga večina pomotoma uvršča v Karavanke, čeprav gora spada v gorovje Kamniško Savinjskih alp. Po razgledih in težavnosti vzpona je to zelo podoben vrh, kot bližna Kriška gora, le vzpon je malce daljši in napornejši. Pa tudi gneče proti sicer priljubljenemu vrhu ne bo toliko.

Več o vzponu na Dobrčo si lahk preberete v članku z naslovom Kam v hribe za vikend.

14. Čaven

Čaven je izjemna razgledna planota na robu Trnovskega gozda. Pohodniku ponuja povsem drugačne razglede, kot večina ostalih predlaganih vrhov, saj smo tu visoko nad Vipavsko dolino in ne nekje na robu Alp. Prav zaradi tega je večina pohodnikov nad tukajšnimi razgledi še bolj osupla, kot pri podobnih vrhovih na robu visokogorja.

Predvsem je Čaven priporočljivo obiskati v hladnejših delih leta, ko je primorsko sonce še bolj prijazno in toplo, kot tisto na Gorenjskem. Več o tej prekrasni planoti in možnostih, ki vam jih ponuja, si lahko preberete v članku z naslovom Čaven – planota na kateri se ustavi čas.

15. Ženiklovec

Zelo verjetno je, da Ženiklovec še niste slišali, v kolikor pa ste, pa si upam predvidevati, da ste Tržičan, ali pa ste zalo dober poznavalec naših gora. Ženiklovec je namreč precej neznan vrh, ki nam ponuja izjemen pogled na severno steno Storžiča, hkrati pa lahko s travnatega vrha, kot na dlani občudojemo najdaljši gorski greben v Sloveniji (greben Košute).

Vrh se sicer nahaja v Karavankah, a ga obkrožajo številni vrhovi Kamniško Savinjskih alp. Dostop na vrh je zares enostaven in je mogoč v vseh letnih časih. Več o tem malo obiskanem vrhu pa si preberite v članku z naslovom Kam v hribe za vikend.

16. Svinjak

Svinjak je gora z enim od bolj zanimivih imen pri nas. Poleg nepozabnega imena, pa je gora tudi po videzu impresivna in obiskovalcu Bovca hitro pade v oči. Svinjak sicer ni nevem kako visok (1653m), a do vrha moramo zaradi zelo nizkega izhodišča (460m) premagati več, kot 1100 višinskih metrov. Vzpon tehnično sicer ni pretirano zahteven, a fizično vseeno terja kar nekaj napora in moči. Med vsemi predlaganimi vrhovi v tem članku je Svinjak zagotovo fizično najbolj zahteven vzpon, pa verjetno tudi po tehnični plati (čeprav ni nič posebnega).

Z vrha te markantne gore boste lahko uživali v zares izjemnih razgledih. Verjetno najlepši konci Slovenije s “ptičje” perspektive… enostavno noro! Res je, da sem mnogokrat navdušen nad razgledi, a Svinjak me je ekstremno navdušil!

Več o tej zanimivi gori si preberite v članku z naslovom Znemenitosti Bovca.

17. Ratitovec

Ratitovec je grebenski vrh, ki je nekakšno nadaljevanje in zaključek grebena južnih Bohinjskih gora, greben pa se prav tako drži planote Jelovica. Najvišji vrh se imenuje Altemaver seže 1678 metrov visoko, kar pomeni, da je Ratitovec najvišji vrh v našem predalpskem svetu.

Na Ratitovec vodi veliko pohodnih poti z vseh strani hriba, a daleč najboj priljubljena je pot, ki se začne v vasici Prtovč nad Železniki. Od tod lahko vrh napadete v krožni poti, ali pa se po želji na vrh in nazaj na izhodišče podate po isti poti.

Le nekaj metrov pod vrhom stoji zelo priljubljena planinska koča, ki je odprta v podalšani poletni sezoni, ter med vikendi in prazniki. Nedaleč od koče je postavljen tudi bivak z vpisno knjigo.

Več o Ratitovcu in vzponu nanj pa si preberite tukaj.

18. Rodica

Rodica je najvišji izmed predlaganih vrhov v tem članku. Gora leži v verigi južnih Bohinjskih gora in je ena od bolj obiskanih vrhov v okolici Bohinja. Z vrha se nam odpre čudovit pogled tako na Gorenjsko stran grebena, kot tudi na Primorski del Slovenije.

Na vrh vodi kar nekaj poti, največ ljudi pa se proti vrhu povzpne iz Ribčevega laza, smučišča Vogel in Ruta. Več o tem priljubljenem vrhu pa si preberite tukaj.

19. Trupejevo poldne

Trupejevo poldne je 1931 metrov visok vrh v glavnem grebenu Karavank, leži malce zahodneje od 3. najvišjega vrha tega gorovja, Kepe, nad Gozd Martuljkom, s fantastičnim pogledom na Špikovo skupino, ki leži na nasprotnem bregu Save Dolinke.

Čeprav do vrha Trupejevega poldneva ne vodi nobena markirana pot, pa je vrha ne bo težko najti, predvsem v jesenskem času, ko igljice macesnov porumenijo, je Trupejevo poldne poln obiskovalcev in lovcev na čudovite fotografije barv jeseni.

Več o vzponu na razgledni vrh pa si preberite tukaj.

20. Golica

Golice mi verjetno ni potrebno posebaj predstavljati. Ime samo skoraj zagotovo pozna vsak Slovenec, če ne zaradi drugega pa zaradi skladbe Slavka in Vilka Avsenika, Na Golici. Seveda pa je Golica poznana tudi po narcisah oz. ključavnicah, ki vsako leto preplavijo travnike na Mali Golici in planinah pod njo, ter obiskovalcem pričarajo nepozabne razglede in doživetje.

Proti Golici se pohodnik lahko poda iz več izhodišča a najbolj priljubljena sta izhodišči v Jeseniških ter Javorniških Rovtah, oz. nekje med potjo od teh dveh izhodišč pa do vrha 1835 metrov visoke razgledne gore.

Več o vzponu in o narcisah pa si preberite tukaj.

Zaključek

Slovenija ima več, kot 400 vrhov, ki so visoki prek 2000 metrov, koliko je tistih, ki so visoki med 1000 in 2000 metrov ne vem, a zagotovo jih je še nekajkrat več. Verjamem, da vam je zgornjih 20 predlogov dodalo kakšno idejo in da boste uživali v čudoviti naravi in razgledih našega sredogorja.

Želim vam super dan in pojdite Vnaravo!